posojilna pogodba - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Tožniku pa je, skladno z določbo 299. člena OZ, potrebno prisoditi zakonske zamudne obresti od dneva vložitve obravnavane tožbe, to je od 8. 10. 2021 dalje. Toženka je nedvomno prišla v zamudo z vložitvijo tožbe, saj ji je takrat tožnik dal nedvomno vedeti, da želi doseči izpolnitev svoje obveznosti, torej da mu toženka vrne dolgovane zneske denarja.
obrazložitev sodbe - obseg obrazložitev sodbe pritožbenega sodišča nezgodno zavarovanje - jahanje - škoda, ki jo povzroči konj - padec s konja - opustitev potrebnega varstva in nadzorstva nad konjem - odškodninska odgovornost lastnika konja - huda telesna poškodba - prelom ledvenega vretenca
Po tako opravljenem preizkusu procesnih kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti in jih uveljavlja tudi pritožba, ne ugotavlja. Izpodbijana sodba ima namreč razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, ki so tudi razumljivi, prepričljivi in logično preverljivi ter s tem, ko se v teku prvostopenjske argumentacije nadgrajujejo, tvorijo zaokroženo celoto, ki utemeljuje odločitev, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je ob ustrezni realizaciji metodoloških napotkov iz 8. člena ZPP, brez da bi pri tem zašlo v procesno kršitev iz prvega odstavka 339. člena istega zakona, ki jo zatrjuje pritožba, pravno relevantno dejansko stanje namreč v celoti in pravilno razjasnilo, na tej podlagi sprejeta odločitev pa se hkrati izkaže tudi kot materialno pravno pravilna. V primeru, ko gre za odločbo sodišča druge stopnje, v katerem slednje pritrdi pravnemu naziranju sodišča prve stopnje in če je bilo že iz njegove sodbe razbrati obširne razloge za sporno pravno stališče, je obveznost do obrazložitve sodbe nižja od siceršnje zahteve po obrazloženosti.
ugovor tožene stranke - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - nedovoljena pritožba - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - stvarna pristojnost okrožnega sodišča
Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je po drugem odstavku 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnica navedla v tožbi. Če se v takem primeru pojavi dvom, da je navedena vrednost očitno previsoka ali prenizka in se zato zastavi vprašanje o stvarni pristojnosti sodišča, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepričati o pravilnosti navedene vrednosti; o tem bodisi na predlog bodisi po uradni dolžnosti odloči s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe (tretji odstavek 44. člena ZPP).
Pri tem ne gre spregledati, da gre za medsebojno povezana postopka iz tožbe na ugotovitev ničnosti in iz nasprotne tožbe (182. člen ZPP), s tem pa je podana pristojnost okrožnega sodišča v skladu z 32. členom ZPP, zato je sodišče druge stopnje pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
ZGD-1 člen 390, 552. ZSReg člen 19, 33, 33/2, 34, 34/1, 39, 39/1, 39/1-2. ZNP-1 člen 37, 42. ZPP člen 338, 338/1.
izbris družbenika iz sodnega registra - vpis spremembe podatkov v sodni register - izpodbojnost sklepa skupščine - razlogi za prekinitev postopka - ničnost sklepa skupščine - ravnanje v nasprotju z moralo - skupščinski sklep o izključitvi družbenika - možnost izjave - registrski postopek - pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava - pravno relevantna dejstva
Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi pravilnemu stališču sodišča prve stopnje, da je bilo v sodni praksi izoblikovano stališče, da če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register.
Pri tehtanju zatrjevanj toženca o tem, da pravdni stranki nista želeli skleniti darilne pogodbe, oziroma, da sta sklenili navidezno pogodbo, je potrebno upoštevati, da imajo notarski zapisi večjo dokazno moč kot navadne pogodbe.
ukrep prepovedi približevanja - skupno gospodinjstvo
Na podlagi teh dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, tudi upoštevaje načelo sorazmernosti, da je ukrep prepovedi približevanja predlagateljici za obdobje 12 mesecev, izrečen na podlagi 19. člena ZPND, utemeljen. Upoštevati je treba, da je nasprotni udeleženec predlagateljici grozil s smrtjo, resnost teh groženj pa je podkrepil s svojimi agresivnimi dejanji, ko je polomil mizo in nad predlagateljico izvajal fizično nasilje na ta način, da jo je prijel za majico in jo vlekel v drugo sobo.
V skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZS v primeru, da je sodno pisanje v nenujni zadevi vročeno v času poletnega poslovanja, začne procesni rok teči prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju. Na slednje je bil toženec v pozivu z dne 1. 8. 2024 pravilno opozorjen (list. št. 44 do 45).
ZGD-1 člen 50, 512, 512/2, 513. ZPP člen 286b, 286b/1, 286b/2, 337, 337/1.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odločitev o stroških postopka - nedovoljena pritožbena novota - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Družbenikova pravica do vpogleda in informacij je urejena v 512. členu ZGD-1. Če družbeniku informacije niso bile dane, ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise, ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z zakonom, sme od sodišča zahtevati, da se s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali pa da se dovoli vpogled (513. člen ZGD-1).
ZPP člen 242, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 41, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9.
stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - zahtevnost izvedenskega dela - kilometrina
Preglede zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje tako za osnovno mnenje kot tudi pisno dopolnitev Komisiji priznalo nagrado v višini 350,00 EUR oz. za pisno dopolnitev 153,00 EUR (40. člen Pravilnika), saj je štelo, da tako mnenje kot pisna dopolnitev po zahtevnosti, ki jo je ocenjevalo v objektivnem smislu, glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj, ne odstopa od povprečja.
Zakaj bi naj ustna dopolnitev bila zelo zahtevna, v stroškovniku ni pojasnila niti Komisija niti slednje ne izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje.
Sodišče druge stopnje je vpogledalo v spletno stran avtobusne družbe X.
Pri tem pa glede na zgoraj navedeno o primernem oz. ustreznem javnem prevozu ni mogoče govoriti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izvedencem priznalo kilometrino na relaciji Ljubljana - Maribor - Ljubljana.
URS člen 22, 54, 54/1, 54/2. DZ člen 7, 7/4, 171, 171/3. ZNP-1 člen 106. ZOsn člen 4, 5.
starševstvo - vzgoja in izobraževanje - osnovna šola - starševska skrb - korist mladoletnega otroka - omejitev starševske skrbi - ukrep trajnejše narave
Glede na obrazloženo je sodišče v postopku sprejema ukrepa, s katerim je poseglo v starševsko skrb, ustrezno tehtalo tako ustavno pravico do starševstva, ki staršem primarno zagotavlja odločati tudi o vzgoji in izobraževanju svojih otrok, kot na drugi strani ali ravnanje staršev sledi otrokovi koristi ali jo ogroža.
Preizkus po uradni dolžnosti je pokazal, da so utemeljeni zaključki prvostopenjskega sodišča, ko je pritrdilo preiskovalnemu sodniku v zanesljivi ugotovitvi, da A. A. dejansko uživa začasno mednarodno zaščito, ki se izteče šele dne 11. 11. 2029, zaradi česar (ter ob upoštevanju mednarodno pravnega načela nevračanja) pogoji za njegovo izročitev Republiki X niso podani.
napotitev na pravdo - nujno in enotno sosporništvo - omejitev dedovanja
Sodišče prve stopnje je povsem neobrazloženo zakonitega dediča in RS kot upnika štelo kot enotna in nujna sospornika. Dejstvo ali je A. A. dedinja po pokojnem, namreč vpliva na velikost dednega deleža dediča, ne vpliva pa na pravico RS, da doseže izročitev premoženja na podlagi omejitve dedovanja.
plačilo odškodnine - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - prometna nesreča
Vrhovno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da je (tudi takrat, ko je predmet odločanja le odmera odškodnine za posamezno obliko škode) pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode, ter da izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami. Glede na navedeno je torej pravilen pristop pri odmeri odškodnine in objektivizaciji le-te, da se primerja odmerjeno odškodnino kot celoto in ne po posameznih postavkah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00083892
URS člen 54. DZ člen 7, 138, 139, 141, 141/1, 189, 190. ZNP-1 člen 108. ZPP člen 125a, 125a/4.
mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - načelo otrokove koristi - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev stikov - določitev preživnine - stalno prebivališče otroka - vročanje pošiljk - prepozna pripravljalna vloga
Pritrditi je pritožbi predlagateljice, da bi stalno prebivališče hčerk bilo potrebno določiti na njenem naslovu. Pri tem je sodišče druge stopnje upoštevalo, da bosta deklici več nočitev imeli na naslovu predlagateljice (v roku 14 dni je 9 nočitev pri predlagateljici, pri nasprotnem udeležencu 5) in da tudi sicer predlagateljica za deklici ureja vsa plačila v zvezi z obiskovanjem vrtca in šole, tudi ju večinoma ona vozi na zdravstvene preglede.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 13. člena ZVEtL-1. Sodišče v postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi med drugim tudi evidentira spremembe v zemljiškem katastru in katastru stavb, pri čemer za te potrebe pridobi strokovno podlago. Ko to strokovno podlago pridobi, se zainteresirane osebe o njej lahko izjavijo.
Sodišče s tem sklepom presodi zgolj skladnost elaborata s svojimi navodili in stanjem v naravi (vsebinska pravilnost) ter skladnost s tehničnimi pravili (formalna ustreznost). Gre za vmesni ugotovitveni postopek, saj se v njem obravnava izvedba parcelacije za zagotovitev ustrezne podlage za izvedbo vpisa in se presojajo morebitni ugovori udeležencev zoper tako strokovno podlago, medtem ko je upravnemu organu (katastru nepremičnin) pridržan le katastrski vpis. Obliko, vsebino in sestavine elaborata oziroma strokovne podlage pa natančneje določa Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin, ki velja od 4. 4. 2022 (v nadaljevanju Pravilnik), pred tem pa je navedeno urejal Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru.
Sodišče prve stopnje je namreč obdolženki na podlagi 48. člena KZ-1 utemeljeno izreklo prepoved vožnje motornega vozila "B" kategorije v najdaljšem predpisanem trajanju - dveh let. Za takšno odločitev je v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo tehtne in prepričljive razloge, ki jih zagovornik ne more omajati. Pri tem ob upoštevanju že navedenih olajševalnih in obteževalnih okoliščinah ni prezrlo vrste in narave kršitev cestnoprometnih predpisov, in sicer zlasti visoko koncentracijo alkohola, ki ga je imela obdolženka v krvi ob storitvi kaznivega dejanja in je presegla trikratnik dovoljene vrednosti; obdolženkino sankcioniranost zaradi kršitev pravil v cestnem prometu, med drugim tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola (kar nakazuje na njen izjemno nekritičen odnos to spoštovanja pravil v cestnem prometu, nenazadnje pa tudi do preostalih udeležencev); ter da je bil v obravnavanem dogodku udeleženec telesno poškodovan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083424
KZ-1 člen 135, 135/1, 191, 191/1. ZKP člen 364, 364/7, 367, 367/4, 371, 371/1, 371/1-11.
oprostitev obtožbe - razlogi za oprostitev obtožbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - celovita presoja dokazov - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - kaznivo dejanje grožnje - direktni naklep - odločba o kazenski sankciji
Takšni sodbi, v kateri glede večine dogodkov iz obtožnice v zvezi s tem dejanjem (konkretno glede dogodka 20. 4. 2021, groženj v maju 2021 in glede žaljenja in poniževanja) niso ocenjeni izpovedba oškodovanke in dokazi, ki njeno izpovedbo glede posameznih dogodkov, zajetih pri tem dejanju potrjujejo, tako manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, sploh glede na to, da so ti dokazi v nasprotju z izpovedbo obdolženega.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/1, 24/1-1, 26, 26/1, 27. ZPP člen 18, 18/1, 18/3.
sodna pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pravica na nepremičnini
V Uredbi Bruselj I je v točki 1 prvega odstavka 24. člena določeno, da so ne glede na stalno prebivališče strank izključno pristojna v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah ali najem/zakup nepremičnin, sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina. Izjema oziroma odstop od tega pravila pa velja zgolj v postopkih, predmet katerih je najem/nakup nepremičnine za začasno zasebno uporabo za največ šest zaporednih mesecev.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu - pritožba subjekta vpisa
Ugotovitev o obstoju izbrisnega razloga izpodbija subjekt vpisa, ki ima kot udeleženec izbrisnega postopka, ki ga vodi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, pravico do pritožbe zoper sklep o ugotovitvi, da obstaja izbrisni razlog(2. odstavek 439. člena ZFPPIPP), ne glede na to, ali je vložil pred tem ugovor proti začetku postopka izbrisa (1. točka 432. člena ZFPPIPP).
Sodišče druge stopnje na podlagi njegovih trditev in predloženih dokazov ocenjuje, da je s pritožbo uspel dokazati, da ima na naslovu, vpisanem v sodni register, nameščen poštni nabiralnik z označbo pravne osebe in da je po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa na tem naslovu prevzemal uradne poštne pošiljke. S tem je ovrgel obstoj domneve izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP (neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), na podlagi katerega je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti začelo postopek izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.