Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, in sicer pri denarnem zahtevku z navedbo določenega denarnega zneska. Odmera sodne takse zato ne more biti vezana na ugotovitev do katere višine je utemeljen tožbeni zahtevek oziroma procesni pobotni ugovor v drugi zadevi.
Pri določitvi premij za leta pred 1.1.2016 logično ni bila upoštevana obveznost zavarovalnice, kakršna je bila vzpostavljena z ZPIZ-2B. Retroaktivna veljavnost določbe ZPIZ-2B bi zato po oceni pritožbenega sodišča pomenila poseg v načelo zaupanja v pravo in pravni položaj strank pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu. V prid temu zaključku govorijo tudi naslednja dejstva: iz obrazložitve predloga ZPIZ-2B ni razvidno, da bi šlo za spremembo, potrebno zaradi zavarovanja kakšne ogrožene pravne dobrine; sprememba ni vezana na noben evropski predpis (zaradi česar bi bila lahko predvidljiva); tožeča stranka pa tudi v razmerju s toženo stranko ni šibkejša stranka, ki bi jo bilo potreba posebej varovati. To pomeni, da bi bila uporaba ZPIZ-2B v tej zadevi v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002431
OZ člen 131, 239, 239/1, 341, 432. ZDR-1 člen 177, 177/1. ZPP člen 8.
pogodba o pristopu k dolgu - pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - izpodbojni zahtevek - odškodninska odgovornost delavcev - pisna pripoznava zastarane obveznosti - odpoved zastaranju
Toženčeve navedbe, da je bil v sklenitev pogodbe prisiljen, bi mogle utemeljevati izpodbojni zahtevek. Ker ga tožnik ni postavil, se o njihovi utemeljenosti sodišču ni bilo treba izreči. Izpodbojnih razlogov namreč ni mogoče uveljavljati z ugovorom, ampak le s tožbo. Iz enakega razloga na pravilnost odločitve ne morejo vplivati pritožbene navedbe o zmotnosti zaključka, da toženec ni dokazal, da bi bil dobavnice podpisal zaradi groženj in prisile tožničinega direktorja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00009568
KZ-1 člen 143, 143/2, 143/6. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. ZPol člen 59.
zloraba osebnih podatkov - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - izrek oprostilne sodbe - kršitev kazenskega zakona
Ker v opisu dejanja ni navedeno, zakaj obtoženčev vstop v računalniško vodene zbirke podatkov policije ni bil pooblaščen (kot je "nepooblaščenost" mogoče prepoznati iz izreka pravnomočne odločbe o prekršku Informacijskega pooblaščenca št. 0603-22/2014/4 z dne 17. 4. 2014), niti ni opisan namen zbiranja takšnih podatkov in je v opisu dejanja naveden le abstraktni opis kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po drugem in šestem odstavku 143. člena KZ-1 in ne tudi njegova konkretizacija, tudi obrazložitev sodbe (kot to mestoma utemeljeno navaja pritožba) ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa dejanja v sodbenem izreku.
Obtožba obdolženki ne očita, da je bil zapisnik D. ponarejen, ker je v njem navedeno, da je bil dne 18. 8. 2012 občni zbor D., za kar je obdolženka sama priznala, da ni bil, torej da je s tem, ko je sestavila listino s tako vsebino, napravila krivo listino, temveč se ji očita uporaba krive listine, ker je vedela, da sta na njej podpisa dveh oseb, ki ne izvirata od teh oseb. Slednje po izvedenih dokazih obdolženki ni bilo dokazano.
ZEN člen 26, 39. SPZ člen 9, 10, 44, 44/2, 77, 77/1, 77/2, 77/3.
nepravdni postopek ureditve meje - mejni spor - mejni ali lastninski spor - določitev meje po močnejši pravici - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - priposestvovanje lastninske pravice - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je predlagatelj lastninsko pravico na spornem zemljišču pridobil s priposestvovanjem, ni pa se opredelilo do ugovora omejitve priposestvovanja po določbi drugega odstavka 44. člena SPZ, ki sta ga postavila nasprotna udeleženca. Ta določa, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Le, če bi bila nasprotna udeleženca pri pridobitvi lastninske pravice nepoštena, ju določba ne bi varovala.
Po tretjem odstavku 458. člena OZ se neznatna napaka ne upošteva. Pri presoji, katera napaka ima značilnost (pravno naravo) neznatne napake, je treba upoštevati vrsto stvari in zlasti (kupčeve) interese v zvezi z namenom uporabe stvari. Značilnost neznatne napake imajo tista odstopanja, ki so v mejah za določeno vrsto stvari običajnih odstopanj.
poškodba delavca pri delu - izguba prstov - invalidska upokojitev - odškodninska terjatev - škoda zaradi izgube zaslužka - denarna renta - bodoča škoda - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda - ugovor zastaranja - zastaranje pravice zahtevati bodočo škodo - pričetek teka zastaralnega roka - trditveno in dokazno breme glede ugovora zastaranja - pavšalen ugovor zastaranja
Škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke škodnega dogodka iz katerega izvira, je (kontinuirana) bodoča škoda. V primerih, ko je po rednem teku stvari predvidljivo, da bo škoda kontinuirano (sukcesivno) nastajala v prihodnosti, se takšna škoda obravnava kot enotna, subjektivni zastaralni rok za njeno povrnitev pa začne teči, ko tožnik izve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja (ne glede na to, ali se zahteva povrnitev v obliki enkratnega zneska ali rente). Pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod.
Tožena stranka ob postavitvi ugovora zastaranja, kljub temu, da je bilo dokazno breme na njej, ni z ničemer pojasnila, kako naj bi tožnik določil višino tožbenega zahtevka že ob zaključku bolniškega staleža oziroma ob prejemu odločbe z dne 29. 11. 2011, s katerimi podatki je ali bi, ob primerni skrbnosti, lahko razpolagal, da bi že takrat določil obseg oziroma višino škode (tega tudi sodišče prve stopnje ne pojasni).
izvršilni naslov - pravnomočno zaključen postopek prisilne poravnave - postopek poenostavljene prisilne poravnave - pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - klavzula o izvršljivosti - nedoločen in nerazumljiv izrek odločbe
Izvršilni naslov, pridobljen v (pravnomočno končanem) postopku poenostavljene prisilne poravnave, lahko predstavlja zgolj pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (ta mora po zakonskem določilu vsebovati klavzulo o izvršljivosti), in pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, če bi vseboval prvine takšne kvalitete, da bi lahko bil izvršljiv. Tovrstnega izvršilnega naslova tožnik ni pridobil.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev odločitve o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč
Tožnik ima prav, da je sklep v delu, ki se nanaša nanj, v celoti neobrazložen. Zakaj mora tožnik v korist proračuna plačati 83,16 EUR sodne takse, bi moralo biti v izpodbijanem sklepu obrazloženo vsaj toliko, da bi bila razvidna pravna podlaga za odločitev sodišča, predvsem pa postopek/način izračuna zneska, ki izhaja iz izreka in je naložen tožniku v plačilo.
Tretjega odstavka 37. člena ZPreZP-1, da lahko upnik zahteva plačilo obveznosti iz izvršnice v breme denarnih storitev, ni mogoče razlagati tako, da gre za procesno predpostavko.
Iz razlogov sodbe mora biti razvidno, da je sodišče ocenilo vse dokaze, ki jih je izvedlo. Dokazi so bili izvedeni zaradi razjasnitve dejanskega stanja obravnavane zadeve, saj jih sodišče ne bi izvedlo, če k temu ne bi mogli prispevati, iz obrazložitve sodbe pa mora nedvomno izhajati, da je ocenilo vse dokaze in kako jih je presodilo, tudi tiste, za katere je ugotovilo, da njihova vsebina k razjasnitvi dejanskega stanja ni prispevala.
Višina denarne kazni, ki jo je obdolženec dolžan plačati oziroma ki jo bo dolžan plačati v primeru preklica pogojne obsodbe in ki jo določa število dnevnih zneskov, ki jih je sodišče na v zakonu predpisan način ugotovilo, je odločilno dejstvo, saj so odločilna vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo in jih mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe. Zato mora biti v sodbi obrazloženo, katera dejstva in okoliščine je sodišče upoštevalo pri odmeri dnevnega zneska in kako ga je izračunalo, prav tako pa mora biti pojasnjena odmera števila dnevnih zneskov, ki po njegovi oceni predstavlja pravično in ustrezno kazensko sankcijo, in šele takšna obrazložitev omogoča obdolžencu, ki mu je bila kazenskega sankcija izrečena, da se zoper njo pritoži, pritožbenemu sodišču pa, da njeno ustreznost preizkusi.
Da je kritičnega dne sporno vratno krilo odprl v prelomljenem položaju, je tožnik pojasnil oziroma pokazal šele na po zaključku prvega naroka za glavno obravnavano opravljenem ogledu na kraju samem dne 14. 12. 2016. Prekluzija pri navajanju novih dejstev in predlaganju dokazov je v obravnavanem primeru nastopila že z zaključkom prvega naroka za glavno obravnavo pri sodišču istega dne, na kar so bile pravdne stranke tudi opozorjene, vendar dodatnih navedb in dokaznih predlogov niso podale. Ker pa oprava ogleda kraja škodnega dogodka predstavlja zgolj sredstvo dokazovanja pravno relevantnih okoliščin primera, ki pravočasnih zatrjevanj pravdnih strank ne more nadomestiti, pa tožnikova šele na ogledu podana pojasnila glede načina odpiranja spornih vrat, sploh, ko niti ni navajal, da jih brez svoje krivde ni mogel podati že prej, izhajajoč iz določbe 286. člena ZPP ne morejo šteti za pravočasna.
Tožnik odškodninsko obveznost druge toženke gradi na temelju določbe tretjega odstavka 138. člena OZ ta pa ne daje podlage za odškodninsko odgovornost, temveč se na njeni osnovi uveljavlja odgovornost za tako imenovano substituirano škodo. Na to odgovornost pa se glede na v sodni praksi kot pravni teoriji izražena stališča ne more sklicevati tisti, ki je škodno nevarnost povzročil sam.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da to, da tožnik ni zatrjeval pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ne pomeni formalne, temveč vsebinsko pomanjkljivost tožbe. Zato je odveč pritožbeno opozorilo, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnika pozvati k dopolnitvi tožbe. Le če je vloga (v tem primeru tožba) nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da jo popravi ali dopolni (prvi odstavek 108. člena ZPP).
odločanje o sporu o pristojnosti - negatorna tožba - gospodarski spor
Pravdni stranki v tem gospodarskem sporu sta res gospodarska družba in samoupravna lokalna skupnost, vendar pa je opredelitev po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP na podlagi čistega subjektivnega kriterija le pogojna, saj v skladu z drugim odstavkom 481. člena ZPP spori med v tej določbi naštetimi osebami niso gospodarski, če gre za spore o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ali spore zaradi motenja posesti. Ti se torej obravnavajo po pravilih rednega postopka.
gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor - (ne)izvedba predlaganih dokazov - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, ki jih stranke predlagajo. Z utemeljenimi razlogi lahko njihovo izvedbo zavrne. Eden od takšnih utemeljenih razlogov je, da stranka, ki dokaz predlaga, sploh ne poda (dovolj konkretnih) trditev, ki bi se z njegovo izvedbo potrjevale.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - napake stvari - znižanje kupnine - ugovor znižanja kupnine - nasprotna tožba
Sodišče nasprotne tožbe ni dolžno obravnavati skupaj s tožbo (183. člen ZPP). Ali bo to storilo ali ne, presodi samo.
Kupec, ki še ni plačal (celotne) kupnine in v pravdi nastopa kot tožena stranka, v primeru, ko želi uveljaviti zahtevek na znižanje kupnine, v postopku lahko poda (zgolj) ugovor in mu ni treba vložiti nasprotne oblikovalne tožbe.
Ob ugotovitvi, da je bilo prevzeto blago brezhibno, so vsa razglabljanja o pravočasnosti grajanja napak povsem nepotrebna.
Sporočilo stanja s hipoteko zavarovanega posojila v "tujem izvršilnem postopku" je priglasitev terjatve v smislu 2. točke 196. člena ZIZ oziroma drugega odstavka 198. člena ZIZ, saj je dano z namenom sporočila, katera in koliko zavarovane terjatve se naj poplača. Tožnica je s priglasitvijo s hipoteko zavarovane terjatve v "tujem izvršilnem postopku" pokazala tisto aktivnost zoper dolžnika pred sodiščem za ugotovitev (nove višine) terjatve ali njeno izterjavo, ki jo OZ v 365. členu zahteva za pretrganje zastaranja.
Glede na 325. člena ZPP znaša rok, v katerem lahko stranka zahteva dopolnitev sodbe, petnajst dni, zato je bil predlog tožene stranke nedvomno pravočasen.
Sodišče prve stopnje v sodbi ni odločilo o vseh priglašenih stroških tožene stranke. Taka napaka je seveda vsebinska, ravno njeni odpravi pa je namenjena izdaja dopolnilnega sklepa.
sklep o stroških postopka - nagrada za narok - enotna nagrada za narok - umik pritožbe - neplačilo sodne takse
Po drugem odstavku 14. člena ZOdvT lahko odvetnik prejme nagrado na vsaki stopnji. ZOdvT v 19. členu določa, da v primeru, če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Da je tožena stranka upravičena tudi do nagrade za narok v ponovljenem postopku, je utrjeno stališče sodne prakse.