OZ člen 111, 468, 468/1, 468/2, 477, 477/1, 480, 480/1, 480/2, 487.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - pravice kupca - prekluzivni rok materialnega prava - pravica do odškodnine - izguba pravic - kondikcijski zahtevek po razdrtju pogodbe - učinki razvezane pogodbe - škoda zaradi zaupanja
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in za presojo pravočasnosti zahtevka za vračilo kupnine uporabilo 480. člen OZ. Slednji velja le za zahtevke na podlagi pravic kupca iz 468. člena OZ, to pa so pravica, da prodajalec napako odpravi in mu izroči stvar brez napake, pravica do znižanja kupnine, pravica odstopa od pogodbe (prvi odstavek) in pravica do povrnitve škode (drugi odstavek). Tožeča stranka je trdila, da je bila prodajna pogodba sklenjena in razdrta v letu 2010. V kolikor kupec zaradi napake/nedelovanja stvari uresniči pravico odstopiti od pogodbe oziroma pogodba preneha po samem zakonu, se pogodbeno razmerje preoblikuje v razmerje pogodbenega vračanja, zahtevek za vračilo plačane kupnine pa predstavlja kondikcijski zahtevek kot je urejen v 111. členu OZ. Materialno pravno je torej zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je kondikcijski zahtevek tožeče stranke ugasnil po enem letu, šteto od dneva, ko je tožeča stranka odposlala obvestilo prodajalcu o napaki.
Drugače pa velja za konkretni odškodninski zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo navadne škode, ki ji je nastala zaradi nakupa materiala in pripravo za tiskanje ter plačilo izgubljenega dobička zaradi nemožnosti izvedbe obstoječih naročil za tisk. Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov za plačilo škode zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake oziroma brezhibno delovanje stvari, torej tudi pravilo o enoletnem prekluzivnem roku iz 480. člena OZ. To pravilo ima specialno naravo, zato izključuje uporabo splošnih določb o zastaranju odškodninskega zahtevka. Pravilnost tega stališča izhaja tudi iz drugega odstavka 480. člena OZ, v skladu s katerim se lahko po izteku prekluzivnega roka, odškodninski zahtevek za povrnitev škode zaradi napake uveljavlja le še kot ugovor proti prodajalčevemu zahtevku za plačilo kupnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003624
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358/1, 372, 372-1.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - dejanski opis kaznivega dejanja - prikrivanje dejanskih okoliščin - civilnopravno razmerje - kršitev kazenskega zakona - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - goljufiv namen
Dejanski opis kaznivega dejanja predstavlja le običajno neizpolnitev pogodbe oziroma kršitev civilnopravne obveznosti. Opis izvršitvenega ravnanja bi moral navajati dejanske okoliščine, ki naj bi jih obdolženka prikrivala ali jih lažnivo prikazovala ter na ta način preslepila oškodovanko. Šele potem bi v zadostni meri kazal na zavedanje obdolženke ob vsakokratnem naročilu ali nakupu, da za storitve in predmete nikdar ne bo plačala.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - izpraznitveni zahtevek - najemna pogodba za določen čas - potek najemne pogodbe - pravni naslov za bivanje v stanovanju - bivanje brez pravne podlage - substanciranje dokaznega predloga - naslov priče
Toženka ni uspela z ugovorom, da ima pravico do bivanja v stanovanju, ker je romska skupnost tožeči stranki izročila denar za nakup spornega stanovanja izključno za rešitev stanovanjskega problema toženkine družine. Stanovanje je bilo res kupljeno s sredstvi romske skupnosti, vendar za namen reševanje romske situacije nasploh, toženka pa je v stanovanju bivala na podlagi najemne pogodbe, sklenjene za določen čas. Ker je ta potekla, v njem biva brez pravnega naslova in ga mora izprazniti.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev odločitve o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč
Tožnik ima prav, da je sklep v delu, ki se nanaša nanj, v celoti neobrazložen. Zakaj mora tožnik v korist proračuna plačati 83,16 EUR sodne takse, bi moralo biti v izpodbijanem sklepu obrazloženo vsaj toliko, da bi bila razvidna pravna podlaga za odločitev sodišča, predvsem pa postopek/način izračuna zneska, ki izhaja iz izreka in je naložen tožniku v plačilo.
istovetnost strank - identiteta strank - pravica do izjave v postopku
Ne drži, da sodišče ne bi smelo izdati sklepa po uradni dolžnosti, brez predloga stranke, da v ZIZ ni podlage, po kateri bi sodišče samoiniciativno raziskovalo istovetnost oseb. Po 80. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben.
Izpodbijani sklep je vmesni procesni sklep, tega lahko po 2. alineji drugega odstavka 6. člena ZIZ izda strokovni sodelavec in sodniški pomočnik.
Na upnikov predlog so določeni idealni deleži vsake od nasprotnih udeleženk na skupnih stvareh (nepremičninah). S tem je določen alikvotni del lastninske pravice, pripadajoč vsaki od nasprotnih udeleženk, zato tudi določitev solastninskih deležev na skupnem premoženju predstavlja delitev stvari.
pobot - izjava o pobotu - trenutek pobota - prosta presoja dokazov - formalna dokazna pravila
V okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo vseh dejstev, relevantnih za zaključek sodišča o pobotu medsebojnih terjatev. Ugotovilo je le, da medsebojne terjatve izpolnjujejo zakonske pogoje za pobot iz 311. člena OZ. Vendar mora za nastanek pobota le-tega ena stranka drugi izjaviti. Izjava mora biti tako jasna, da ne dopušča dvoma o tem, katere terjatve stranka pobotuje. Katero dejanje tožene stranke je prvostopenjsko sodišče prepoznalo kot podano pobotno izjavo in kdaj naj bi jo dala, pa iz izpodbijane sodbe ni razvidno. Ker po izjavi o pobotu njegov učinek nastopi takrat, ko so se stekli pogoji zanj, pa je izostala tudi ugotovitev sodišča, kdaj točno so se stekli pogoji za pobot medsebojnih terjatev. Zaradi odsotnosti navedenih pravnorelevantnih dejstev v razlogih izpodbijane sodbe, je bil zato pritožbeni preizkus pravilne uporabe materialnega prava onemogočen.
V našem procesnem pravu ne obstaja vrednostna stopnja dokazov (razen v primeru javnih listin), pač pa prosta presoja le-teh po metodološkem napotku iz 8. člena ZPP. Zato pritožnik zmotno meni, da bi tožena stranka dobavo blaga lahko dokazala le s potnim nalogom, ki bi dokazoval dostavo blaga ali z dobavnico.
ZEN člen 26, 39. SPZ člen 9, 10, 44, 44/2, 77, 77/1, 77/2, 77/3.
nepravdni postopek ureditve meje - mejni spor - mejni ali lastninski spor - določitev meje po močnejši pravici - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - priposestvovanje lastninske pravice - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je predlagatelj lastninsko pravico na spornem zemljišču pridobil s priposestvovanjem, ni pa se opredelilo do ugovora omejitve priposestvovanja po določbi drugega odstavka 44. člena SPZ, ki sta ga postavila nasprotna udeleženca. Ta določa, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Le, če bi bila nasprotna udeleženca pri pridobitvi lastninske pravice nepoštena, ju določba ne bi varovala.
dokaz o plačilu sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Glede na zelo strogo sankcijo v primeru neplačila sodne takse po tretjem odstavku 105.a člena ZPP, bi morala tožena stranka bolj skrbno ravnati z dokazilom o plačilu sodne takse, če jo je res plačala.
pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - nepopolna tožba - pomoč prava neuki stranki
Dolžnost sodišča prve stopnje je, da je pravnemu laiku, ki je slabega premoženjskega stanja in mu je zaradi prestajanja zaporne kazni omejena prostost, mlajši zaporniki pa ga maltretirajo, kar po trditvah pritožnika vodstvo zapora dopušča, treba omogočiti učinkovito sodno varstvo tako, da ga sodišče pouči, da osebnih podatkov toženih strank za potrebe pravdnega postopka ne pridobiva, imajo pa takšno pooblastilo na podlagi zakona odvetniki.
Pri določitvi premij za leta pred 1.1.2016 logično ni bila upoštevana obveznost zavarovalnice, kakršna je bila vzpostavljena z ZPIZ-2B. Retroaktivna veljavnost določbe ZPIZ-2B bi zato po oceni pritožbenega sodišča pomenila poseg v načelo zaupanja v pravo in pravni položaj strank pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu. V prid temu zaključku govorijo tudi naslednja dejstva: iz obrazložitve predloga ZPIZ-2B ni razvidno, da bi šlo za spremembo, potrebno zaradi zavarovanja kakšne ogrožene pravne dobrine; sprememba ni vezana na noben evropski predpis (zaradi česar bi bila lahko predvidljiva); tožeča stranka pa tudi v razmerju s toženo stranko ni šibkejša stranka, ki bi jo bilo potreba posebej varovati. To pomeni, da bi bila uporaba ZPIZ-2B v tej zadevi v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti.
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da so za presojo v sporni zadevi in za ugotovitev pravno pomembnega dejanskega stanja, bistveni le listinski dokazi in zato je v dokaznem postopku vpogledalo zgolj listinske dokaze, s tem pa je hkrati pojasnilo, zakaj je ostale predlagane dokaze zavrnilo in podrobnejša obrazložitev ter opredelitev do vsakega zavrnjena dokaznega predloga ni bila potrebna. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko prikrajšalo v pravici do izjasnitve po povedanem ne drži.
Pritožbeno sodišče meni, da ni mogoče sodišču prve stopnje očitati arbitrarnosti, kolikor je podalo svojo razlago materialno pravne podlage, ki jo je za presojo v sporni zadevi navajala tožeča stranka sama. Naloga sodišča je, da ugotovljeno dejansko stanje subsumira na ustrezno materialno pravno podlago in poda ob tem tudi razlago materialnih predpisov. Ravno to je storilo sodišče prve stopnje, ko je ugotavljalo, kako je v pozitivnih predpisih urejena višina DDV za medicinske naprave in pripomočke in potem presojalo utemeljenost odškodninskega zahtevka.
Pritožbeni očitek, da je sodišče arbitrarno razlagalo predpise, ko je presodilo, kaj je namen znižane davčne stopnje, se po povzetkih iz sodbe C-360 /11 pokaže kot neutemeljen, saj je prav v tej sodbi jasno obrazloženo, kdaj se sme uporabljati znižana davčna stopnja in zakaj je ta sploh uvedena.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je nižja stopnja DDV za medicinsko opremo in pripomočke omejena zgolj na osebno rabo. In pravilna je nadaljnja presoja sodišča prve stopnje, da omejitev zgolj na osebno rabo splošna omejitev, ki velja za vse primere dobave medicinske opreme in pripomočkov in se prodana medicinska oprema in pripomočki lahko obračunu po nižji stopnji DDV zgolj v primeru, če je namenjena za osebno rabo.
V skladu s šestim odstavkom 139. člena ZPP se toženec na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati, če je pošiljko kljub kršitvi prejel. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku dejanskega prejema pošiljke.
Iz razlogov sodbe mora biti razvidno, da je sodišče ocenilo vse dokaze, ki jih je izvedlo. Dokazi so bili izvedeni zaradi razjasnitve dejanskega stanja obravnavane zadeve, saj jih sodišče ne bi izvedlo, če k temu ne bi mogli prispevati, iz obrazložitve sodbe pa mora nedvomno izhajati, da je ocenilo vse dokaze in kako jih je presodilo, tudi tiste, za katere je ugotovilo, da njihova vsebina k razjasnitvi dejanskega stanja ni prispevala.
Višina denarne kazni, ki jo je obdolženec dolžan plačati oziroma ki jo bo dolžan plačati v primeru preklica pogojne obsodbe in ki jo določa število dnevnih zneskov, ki jih je sodišče na v zakonu predpisan način ugotovilo, je odločilno dejstvo, saj so odločilna vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo in jih mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe. Zato mora biti v sodbi obrazloženo, katera dejstva in okoliščine je sodišče upoštevalo pri odmeri dnevnega zneska in kako ga je izračunalo, prav tako pa mora biti pojasnjena odmera števila dnevnih zneskov, ki po njegovi oceni predstavlja pravično in ustrezno kazensko sankcijo, in šele takšna obrazložitev omogoča obdolžencu, ki mu je bila kazenskega sankcija izrečena, da se zoper njo pritoži, pritožbenemu sodišču pa, da njeno ustreznost preizkusi.
Po tretjem odstavku 458. člena OZ se neznatna napaka ne upošteva. Pri presoji, katera napaka ima značilnost (pravno naravo) neznatne napake, je treba upoštevati vrsto stvari in zlasti (kupčeve) interese v zvezi z namenom uporabe stvari. Značilnost neznatne napake imajo tista odstopanja, ki so v mejah za določeno vrsto stvari običajnih odstopanj.
Sicer pa upoštevaje Direktivo Sveta 92/96 EGS in tudi določbe tedaj veljavnega ZZavar-a, tožniku kot zavarovancu ni bila kršena pravica do odpovedi zavarovalne pogodbe tudi v primeru, če takega pouka ni vsebovala ponudba za sklenitev življenjskega zavarovanja
Tretjega odstavka 37. člena ZPreZP-1, da lahko upnik zahteva plačilo obveznosti iz izvršnice v breme denarnih storitev, ni mogoče razlagati tako, da gre za procesno predpostavko.
zahtevek na izselitev - uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - opcijska pogodba - odkupna pravica - pravna narava pogodbe - rok za izselitev - najemna pogodba
V primeru realizacije odkupne pravice je odkupni zavezanec zavezan opraviti prenos lastninske pravice na upravičenca - izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) je pogoj za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo in s tem pridobitev lastninske pravice.
V primeru, ko gre za uporabo stanovanja brez pravnega naslova, SZ-1 roka za izselitev ne določa, kot to določa v primeru odpovedi najemne pogodbe.