V skladu s četrtim odstavkom 263. člena ZUP se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Prvostopenjsko sodišče je tako, kakor tožena stranka v predsodnem postopku, pravilno ugotovilo, da predlog za obnovo postopka s strani pritožnika ni bil vložen v roku 3 let od dokončnosti odločbe, saj je odločba katere obnova se predlaga postala dokončna 18. 7. 2009, predlog pa je tožnik podal 22. 9. 2009.
Pravna podlaga za tožbeni zahtevek iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv", ni 1083. člen ZOR, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje, temveč tretji odstavek 1087. člena ZOR.
Sodišče prve stopnje je bilo dolžno glede na opisano trditveno podlago pravdnih strank ugotavljati, ali je bil podan temelj za unovčenje bančne garancije ter tudi, ali je bila bančna garancija unovčena v ustreznem znesku
Začetek postopka prisilne poravnave nad posameznim družbenikom pa ni absolutni razlog za prenehanje družbe, saj se lahko družbeniki s prizadeto pravo osebo v nekaterih primerih sporazumejo o nadaljevanju družbe.
V primeru zatrjevanja tožeče stranke, da bančna garancija ni bila unovčena upravičeno in v ustreznem znesku, je trditveno in dokazno breme o nastanku in višini te škode na toženi stranki.
Ko se ugotovi prisotnost prepovedane droge v krvi, se šteje, da voznik vozi pod vplivom prepovedane droge ter se ne ugotavlja, na kakšen način se je to odrazilo v njegovi vožnji in se vsebnost prepovedanih drog ne meri (kot npr. vsebnost alkohola v izdihanem zraku ali v krvi).
OZ člen 3, 107, 239, 239/2, 247, 253.. ZDR člen 38, 38/1.
pogodbena kazen - konkurenčna klavzula
Delodajalec ima pravico s konkurenčno klavzulo zaščititi znanje, katerega nepooblaščeno prenašanje na drugega delodajalca bi omogočilo nelojalno konkurenco. Tožeči stranki za veljavno sklenjeno konkurenčno klavzulo ni bilo treba dokazati, da bi z znanji, ki jih je toženka pri njej pridobila, lahko konkurenčna zavarovalnica pridobila (neupravičeno) konkurenčno prednost. Glede na to, da je plačilo pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule dogovorjeno že zaradi obstoja abstraktne možnosti manjšega pridobivanja dohodka, tožeči stranki v sporu ni bilo treba dokazati obstoja škode, v okvir katere sodi tudi konkretno izboljšanje konkurenčnega položaja konkurenčne zavarovalnice. Ni pomembno, da delavec po prenehanju delovnega razmerja posebno znanje (ali poslovne zveze) dejansko uporabi in izkorišča, saj to ni v skladu s pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja toženca. Za utemeljitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule v konkretnem primeru zadošča, da bi toženka s pridobljenimi znanji in izkušnjami v zaposlitvi pri drugem delodajalcu lahko konkurirala tožeči stranki.
Dogovorjena konkurenčna klavzula je bila v skladu z 38. členom ZDR, ki oblike civilne sankcije za njeno kršitev ni posebej določal. Zato sta lahko tožeča stranka in toženka za neizpolnitev obveznosti toženke iz konkurenčne klavzule dogovorili ali plačilo odškodnine v smislu drugega odstavka 239. člena OZ ali pogodbeno kazen v smislu 247. člena OZ.
Po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ so obvezno zdravstveno zavarovane osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po eni od ostalih točk iz 15. člena zakona in si same plačujejo prispevke. Po 15. členu ZZVZZ so torej obvezno zavarovane vse zaposlene, samozaposlene in druge osebe s stalnim prebivališčem v RS, ne glede na to, kakšen status imajo in ne glede na to, ali so državljani RS ali tujci. Izvzem iz tega zavarovanja, ne glede na voljo posameznika za vključitev v zavarovanje, ni mogoč.
Tožnici je lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja prenehala 31. 8. 2015 in od 1. 9. 2015 ni bila več vključena v to zavarovanje na nobeni drugi podlagi, čeprav je bila še pred izdajo izpodbijanih odločb pozvana na ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve edino bistveno. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bila z izpodbijanima upravnima aktoma za tožnico zakonito ugotovljena lastnost zavarovanca po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ od 1. 9. 2015 dalje in tožbeni zahtevek na njuno odpravo ter ugotovitev, da tožnica ni obvezno zavarovana, z izpodbijano sodbo utemeljeno zavrnjen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005192
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 179.. KZ-1 člen 147, 148, 257.. OZ člen 131, 189.. ZASP člen 51.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - elementi kaznivega dejanja - odškodninska odgovornost delodajalca - razžalitev dobrega imena in časti
Za obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi morajo biti kumulativno podane štiri predpostavke: protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda povzročitelja škode. Pri tem je bistveno, da za protipravnost delodajalčevega ravnanja ne zadostuje gola nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak je termin predpisan hujšim zlorabam instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je protipravnost ravnanja tožene stranke podana že s tem, ker razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izkazan. To za protipravnost ravnanja, kot rečeno, ne zadostuje. Tožnik je navajal dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, predstavljala podlago za ugotovitev protipravnosti ravnanja tožene stranke. Obstoja teh dejstev pa sodišče prve stopnje zaradi zmotno zavzetega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo.
Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je bila pogodbena kazen med pravdnima strankama dogovorjena tako zaradi zamude kot tudi za primer neizpolnitve. Dopustno je namreč, da se pogodbeni stranki dogovorita za pogodbene kazni za več možnih načinov kršitve pogodbenih obveznosti.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se pravnomočnost nanaša samo na odločitve v izreku odločbe. Rešitev predhodnega vprašanja ne postane pravnomočna, temveč ima pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Ugotovitve in razlogi v drugi sodbi sodišča ne vežejo.
III. kategorija invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča v izvedenskem mnenju sodne izvedenke specialistke medicine dela, prometa in športa imelo dovolj strokovno prepričljive podlage in utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo. Zato so pritožbene navedbe, da je pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in da ni zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela in prav tako ne svojega poklica in da nima več preostale delovne zmožnosti, neutemeljene.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 207, 207/2, 371, 371/1, 371/1-11.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razumljivost izreka odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora
Posest predmetov kaznivega dejanja ni pogoj za utemeljenost suma.
KZ-1 člen 192, 192/2. ZPND člen 5, 7, 8. ZKP člen 18, 18/2, 65, 65/3, 148, 236. ZNPPol člen 18, 18/3.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - mladoletni oškodovanec - žrtev nasilja v družini - spremljevalec žrtve - obvezno zastopanje mladoletnega oškodovanca - nedovoljeni dokazi - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - privilegirana priča
Žrtev nasilja ima skladno z določbama 7. in 8. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) pravico, da si izbere zagovornika in osebo (spremljevalca), ki jo lahko spremlja v postopkih, povezanih z nasiljem in v postopkih, kjer je udeležen povzročitelj nasilja. Ne predvideva pa ZPND obvezne navzočnosti zagovornika ali spremljevalca.
ZKP v tretjem odstavku 65. člena določa za kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje po 192. členu KZ-1 obvezno zastopanje mladoletnega oškodovanca, vendar pa se določila tega člena nanašajo na kazenski postopek, ne pa tudi na predhodno fazo zbiranja obvestil.
Glede na to, da 7. in 8. člen ZPND ne predvidevata obvezne navzočnosti zagovornika ali spremljevalca ter da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi mladoletni oškodovanec tako željo izpostavil, njuna odsotnost ni vplivala na zakonitost zbranih informacij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00002345
ZASP člen 30, 81, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 198. ZPP člen 285. ZDDV-1 člen 1.
neupravičena obogatitev - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina nadomestila - skupni sporazum - tarifa SAZAS - sprememba tarife - materialno procesno vodstvo
Sodna praksa je že pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je Tarifa-98 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B dobila naravo skupnega sporazuma. Za odločitev v tej zadevi pa je ključno, ali Tarifa-98 določa nadomestilo za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke. Tudi glede tega je po mnenju višjega sodišča odgovor pritrdilen.
Z vmesnim sklepom po 23.a členu ZVEtL se opravi zgolj presoja, ali je elaborat geodetske meritve primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa.
sklep o dedovanju - obseg zapuščine - dvig denarnih sredstev - razpolaganje z bodočo dediščino - seznanitev z listinami in dokazi - pravica do izjave o dokazu
Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da pritožnico pred izdajo sklepa o dedovanju ni seznanilo s podatki iz (obeh) bančnih računov zapustnika, čeprav je takšen predlog pritožnica pravočasno dala v zapuščinskem postopku.
Sodišče mora na podlagi drugega odstavka 166. člena ZD vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno, v zapuščinskem postopku pa mora sodišče tudi gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo (prvi odstavek 166. člena ZD).
Ker tožnik ni dokazal nastanka zatrjevane prometne nesreče, ki pomeni zavarovalni primer, mu toženka ni dolžna na podlagi 943. člena OZ izplačati vtoževane zavarovalnine.
razlaga pogodbenih določil - namen pogodbenega določila - prava pogodbena volja strank
Sodišče bi za to, da bi ugotovilo pravi namen zapisanega pogodbenega določila, kot sta ga ob sklenitvi imeli pravdni stranki v mislih, skladno z določilom drugega odstavka 82. člena OZ moralo ugotoviti pravo voljo pogodbenih strank. Ugotoviti bi moralo kaj sta stranki resnično hoteli z zapisanim dogovorom, ne pa zgolj izhajati iz vsebine zapisanega dogovora kot glasi.
ZFPPIPP člen 83, 83/8, 84, 84/4, 84/5. ZTFI člen 466, 466/3, 468a, 468a/1.
borzno posredniška družba - začetek stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo - imenovanje članov upniškega odbora - položaj upnika - banka slovenije - prevzem obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev - število članov upniškega odbora - volitve članov upniškega odbora
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj povzelo vsebino osmega odstavka 83. člena ZFPPIPP in navedlo, da je člane upniškega odbora potrdilo ob upoštevanju števila prejetih glasov pri posameznem upniku, pri tem pa ni navedlo, koliko glasov je bilo veljavno oddanih in kako so posamezni upniki glasovali. Navedenega ni mogoče razbrati niti iz spisovnih podatkov. Zato izpodbijanega sklepa tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti.
ZPVAS člen 8. ZAgrS člen 50, 52, 52/2. ZS člen 3, 3/3.
agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - uporaba zakona - novi in stari zakon - določitev dediča - članstvo v agrarni skupnosti - zakonska praznina - analogija - nujni delež - rok za izplačilo nujnega deleža
ZAgrS, ki velja od 17. 10. 2015, se ne uporablja za razmerja, ki jih ureja ZPVAS, torej za dedovanje po osebah, ki so jim bile premoženjske pravice vrnjene na podlagi 8. člena ZPVAS in so bile takrat že pokojne. Za te primere je treba uporabiti določbe ZPVAS in ne ZAgrS. Izjema velja, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi ali iz nje tisti, ki so bili člani, izstopijo. V takem primeru bo namreč podana podlaga za analogno uporabo pravil ZAgrS o določitvi prednostnega vrstnega reda med dediči istega dednega reda (50. člen).
preživninska obveznost - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - zamudna sodba - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
Pritožbene navedbe o neizkazanosti rednega šolanja, pa tudi zatrjevanja o tožničinih prihodkih preko študentskega servisa, ne morejo imeti želene teže. Tovrstne ugovore bi moral toženec pravočasno uveljavljati v odgovoru na tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001876
ZPP člen 411.
stiki otroka s staršem - določitev stikov med staršem in otrokom - sprememba stikov - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - nepopravljiva škoda - težko popravljiva škoda
Nasprotni udeleženec ni konkretizirano izkazal obstoja nevarnosti oziroma okoliščin, ki bi kazale, da bi otroku brez izdaje predlagane začasne odredbe lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Le-ta predstavlja ključni moment za spremembo stikov še pred izdajo končne odločitve v zadevi.
neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - obogatitev - prizidek k zgradbi - vlaganja v nepremičnino - vlaganja v nepremičnino tretjega - povečanje vrednosti nepremičnine
Toženec je s tem, ko je postal solastnik nepremičnine, na kateri stoji prizidek, postal solastnik vsega, kar je na, nad ali pod zemljiščem, torej tudi prizidka (8. člen SPZ). Z vlaganji (gradnjo prizidka) ni bil obogaten, saj je (ob upoštevanju tožnikovih trditev) nepremičnino dobil v solast po izvršenih vlaganjih in zato tožniku tudi ni dolžan ničesar plačati. Ker je vlaganja tožnik po lastnih trditvah opravil še v času, ko je bila solastnica nepremičnine M. L., bi lahko bila le ona tista, ki je bila z vlaganji tožnika obogatena.