redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Ker sodišče ni moglo ugotoviti, kdaj je nastal razlog za odpoved, oziroma ker tožena stranka ni dokazala, da je odpoved podala pravočasno glede na nastanek razloga za odpoved (zmanjšan obseg dela), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – bolniški stalež
Tožnici, ki je bila v bolniškem staležu, delovno razmerje zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni moglo zakonito prenehati z dnem izteka odpovednega roka, ampak je lahko prenehalo šele z iztekom bolniškega staleža.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 96/1, 96/1-2.
poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka predhodno ni izdelala programa za razreševanje presežnih delavcev. Program bi morala izdelati, saj je od 140 delavcev postalo nepotrebno delo 15 delavcev, pri čemer je treba poleg delavcev, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo zaradi odpovedi, upoštevati še tiste delavce, katerim je tožena stranka podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma je na drug način rešila njihov status.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 25. ZPIZ-1 člen 36, 39, 47, 47/2, 392, 402, 406, 409, 430. ZPIZ člen 39, 43. Pravilnik o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let, na raven plač in pokojnin iz leta 2008 člen 2.
starostna pokojnina – odmera – pravna podlaga – doba, dopolnjena v tujini – odstotki za odmero – valorizacijski količnik
Tožniku, ki je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 3. 6. 2009 in do uveljavitve ZPIZ-1 (do 31. 12. 1999) še ni izpolnil tako starostnega pogoja kot pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do pokojnine po prej veljavnih predpisih (ZPIZ), je to pravico mogoče priznati le po določbah ZPIZ-1.
Ker je tožnik s seštevanjem dobe, prebite v Sloveniji, in dobe, prebite na Hrvaškem, že izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, ni podlage za upoštevanje dobe, prebite v BIH. Doba tretjih držav se po sporazumu o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Hrvaško upošteva le, če niti s seštevanjem dob, prebitih v obeh državah pogodbenicah, državljan pogodbenice ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dajatve.
ZPIZ-1 člen 60, 266. ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/3.
invalidnost – I. kategorija invalidnosti
Ker pri tožnici niti iz nobenega izvida lečečega specialista niti iz predloga osebnega zdravnika za uvedbo postopka in niti iz v sodnem postopku pridobljenega izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
vročanje pooblaščencu – plačilo sodne takse za pritožbo – pooblaščenec – pooblastilno razmerje – zastopanje več strank v postopku
Res imata obe toženi stranki istega pooblaščenca. Vendar gre za dve pooblastilni razmerji. Če pooblaščenec v pravdi zastopa več strank, opravljeno pravdno dejanje pa se nanaša le na eno od njih, mora biti to v odnosu do sodišča jasno in nedvoumno izkazano, čemur je tretja tožena stranka z jasnimi navedbami v pritožbi zadostila. Enaka skrbnost se zahteva tudi od sodišča pri vročanju pisanj pooblaščencu v zvezi s tako opravljenimi pravdnimi dejanji za posamezno od zastopanih strank. Tudi iz njih mora biti nedvomno in jasno razvidno, na katero stranko se pisanje nanaša.
Ker je pri tožnici še potrebno zdravljenje, ni podano dokončno stanje in ni mogoče zaključiti, da z zdravljenjem ni mogoče odpraviti sprememb v zdravstvenem stanju oziroma pričakovati izboljšanja. Invalidnosti zato še ni mogoče ugotoviti.
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka navedla, da je pridobila nov dokaz psihiatrični izvid in izvedensko mnenje, ki ga v prejšnjem postopku ni mogla pridobiti, ker ni bila finančno zmožna plačati izvedeniško mnenje. Glede na to, da v postopku pred pravnomočnostjo ni trdila in dokazovala, da bi bila zaradi bolezni nezmožna za delo, ter da je imela možnost, da se ji odobri brezplačna pravna pomoč, če bi pravočasno predlagala dokaz – izvedenca psihiatra, ne gre za okoliščine, ki jih tožnica brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno odločbo.
URS člen 25. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/5, 66/8, 161, 161/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – pravica do pravnega sredstva
Pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje, s katero to odloči o zahtevi za sodno varstvo, je urejena v 66. členu ZP-1, pri čemer je v 2. odstavku 66. člena ZP-1 med drugim urejena tudi pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča, s katero je zahteva za sodno varstvo zavrnjena; zoper takšno odločbo je pritožba dovoljena le v primeru, če je bila storilcu izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov.
Po vseh svojih značilnostih zahteva za sodno varstvo opravlja funkcijo pravnega sredstva, saj se z njo zagotavlja instančna kontrola, sodišče pa v primeru zavrnitve zahteve za sodno varstvo odloči enako, kot je to pred njim storil že prekrškovni organ, tako da izključitev pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za sodno varstvo in s tem potrdilo odločitev prekrškovnega organa, ne posega v pravico do pravnega sredstva.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi zakonito izredno odpovedana, saj na delo ni prišel pet zaporednih delovnih dni, svojega izostanka pa tudi ni opravičil.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti tožbe – vročanje tožbe v odgovor
V primeru, ko sodišče tožnika pozove na odpravo nesklepčnosti tožbe in ko je nesklepčnost nato odpravljena, mora sodišče popravljeno tožbo vnovič vročati v odgovor toženi stranki. Šele če tožena stranka ponovno pravočasno ne odgovori na tožbo, so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZPP člen 155, 155/1. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
stroški postopka – ZOdvT – nagrada za zastopanje – nagrada za narok
Tožnikov pooblaščenec ni upravičen do nagrade za udeležbo na vsakem naroku posebej, ampak je (ne glede na število narokov) upravičen le do ene nagrade za narok.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožena stranka zaradi opustitve varnostnih ukrepov krivdno odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala zaradi izpostavljenosti škodljivim vplivom delovnega mesta. Zaradi dolgotrajnega delovanja prahu in hlapljivih toksičnih snovi namreč trpi za kroničnim vnetjem nosne sluznice in kroničnim vnetjem sluznice žrela in grla.
predlog za izdajo začasne odredbe – odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe – neobrazložen odgovor – verjetno izkazana terjatev
Neobrazloženi odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe ne pomeni, da tožena stranka priznava vsebinske navedbe tožnika v tožbi in da bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je terjatev, katere zavarovanje se predlaga, verjetno izkazana.
refundacija nadomestila med začasno zadržanostjo od dela - stvarna pristojnost - gospodarski spor
Spor o povrnitvi nadomestila med začasno zadržanostjo od dela med delodajalcem in zavodom za zdravstveno zavarovanje ni socialni, temveč gospodarski spor.
ZPP člen 286. ZUDVPV člen 42, 42/1, 42/1-1, 42/1-2.
vzdrževanje železniške proge – vzdrževanje cestnih prehodov čez železniško progo – normirano delo – prekluzija dokazov v ponovljenem postopku
Ker gre za normative, to nujno pomeni, da gre za obliko „pavšalnega“ zaračunavanja, za katerega ni potreben dejanski izkaz nastalih stroškov (v odvisnosti od teh se presoja primernost normativa).
Na ugotovljeno zamudo pri podanju dokaznega predloga ne vplivata dejstvi razveljavljene sodbe in sklepa sodišča prve stopnje o tem, da se glavna obravnava začne znova. Prekluzija novot namreč velja tudi za novo glavno obravnavo skupaj skupaj z vsemi drugimi prekluzijami, ki so nastale v prejšnjem postopku.
Ker je bila tožba vložena pred 1. 10. 2008, ko se je začel uporabljati ZST-1, je treba pri ugotavljanju, kakšno sodno takso za tožbo bi moral plačati tožnik, če ne bi bil opravičen plačila sodnih taks, uporabiti določbe ZST.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – umik tožbe – stroški postopka – načelo krivde
Ker prvotožena stranka (zavarovalnica) ni pravočasno predložila vseh dokazov, da je bila razdrta zavarovalna pogodba, sklenjena z drugotoženo stranko (delodajalcem), je sama povzročila nastanek pravdnih stroškov glede zahtevka, za katerega je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je prvotožena stranka predložila dokaze o razdrtju zavarovalne pogodbe, zato je dolžna povrniti stroške tožeči stranki.
pravočasno navedena dejstva – prekluzija – dejstva po prvem naroku
Tožnik, ki je zatrjeval, da se je po toboganu spustil tako, kot mu je povedal redar, vse do mnenja izvedenca ni mogel vedeti, da mu redar ni dal pravih navodil, zato je dejstva v zvezi s tem, ko jih je navedel po prvem naroku, navedel pravočasno.