odškodninski zahtevek - gradbena pogodba - jamčevanje za napake - prekluzivni rok za grajanje napak - pripoznava zahtevka na odpravo napak
Izvajalec pri gradbeni pogodbi (podobno kot podjemnik pri podjemni pogodbi) ne more sklicevati na določbe o dolžnosti obvestitve in izgube pravic, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku, ali če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil.
Splošnega odškodninskega zahtevka za povračilo navadne škode, ki je naročitelju nastala zaradi napake stvari na predmetu pogodbe, ni mogoče kumulirati z jamčevalnimi zahtevki. Če bi navkljub sanaciji objekta naročnik še vedno trpel določeno zmanjšano vrednost objekta, bi lahko namreč navadno škodo uspešno saniral z uresničitvijo upravičenja do znižanja kupnine ali z odstopom od pogodbe.
Za pripoznavo v smislu 364. člena OZ ne zadošča zgolj pripoznanje nekega dejstva, temveč mora takšno priznanje (ki je lahko bodisi izrecno, bodisi konkludentno), vključevati tudi priznanje pravnih posledic, ki se vežejo na takšno dejstvo.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve
Obstoja neznatne škode v nobenem primeru ni mogoče utemeljevati z (ne)možnostjo izvrševanja upravičenj, ki jih poleg razpolagalne (samo ta je predmet prepovedi) ima lastnik.
Ker upniku ni potrebno dokazovati nevarnosti le, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ne zadoščajo gole trditve o neznatni škodi, temveč je take trditve potrebno verjetno izkazati.
kolektivni delovni spor – zakonitost volitev – svet delavcev – volilna pravica – delavec s posebnimi pooblastili – vodilni delavec
Četudi je kandidatka za članico sveta delavcev v času izvedbe volitev nadomeščala vodilno delavko, to ne pomeni, da ni imela pasivne volilne pravice, saj njena pogodba o zaposlitvi (skupaj z aneksi k pogodbi o zaposlitvi, ki so se nanašali na nadomeščanje) ni imela elementov pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.
začasna nezmožnost za delo – vzrok – poškodba pri delu – bolezen
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo pred spornim obdobjem je že dokončno ugotovljen z odločbami toženca kot bolezen, poleg tega pa tožnica ni dokazala, da bi bila začasna nezmožnost za sporno obdobje od 21. 12. do 31. 12. 2009 v vzročni zvezi s poškodbo pri delu. Zato je tožbeni zahtevek, da se kot vzrok bolniškega staleža namesto bolezni ugotovi poškodba pri delu, neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je vlogo tožnika, ki ni postopal skladno s sklepom sodišča in nepopolne oziroma nerazumljive vloge ni ustrezno dopolnil oziroma popravil, zakonito zavrglo.
Tožnica uveljavlja ugotovitveni zahtevek, ki pa ga z začasno odredbo ni mogoče zavarovati. V takem položaju je za zavarovanje stvarnopravnega (lastninskega) položaja tožnice predvideno pravno sredstvo zaznambe spora.
invalidnost – samozaposleni zavarovanci – opravljanje dejavnosti
Pri ugotavljanju invalidnosti samozaposlenih zavarovancev je potrebno ugotoviti, ali je glede na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanec še zmožen opravljati svojo dejavnost v polnem delovnem času. Od zahtev njegove dejavnosti je namreč odvisno, ali jo je samozaposleni še zmožen opravljati v polnem obsegu ali ne in ali je torej pri njem podana invalidnost ali ne, oziroma katera kategorija.
Pri ugotavljanju invalidnosti zavarovancev, ki so samostojni podjetniki posamezniki (15. člen ZPIZ-1), se invalidnost ne presoja glede na to, ali lahko opravljajo določena dela na delovnem mestu oziroma poklicu, kot za zavarovance v delovnem razmerju (13. člen ZPIZ-1), temveč glede na to, ali ob spremenjeni zdravstveni zmožnosti še lahko opravljajo registrirano dejavnost.
Za soposest gre tedaj, če poseduje stvar več oseb skupaj tako, da lahko vsak od soposestnikov izvršuje dejansko (integralno) oblast na celotni stvari ali pa če vsak od njih poseduje določen del stvari. Način in obseg uporabe nepremičnine tretjetoženke ne predstavlja soposesti njene nepremičnine, ampak ustreza vsebini stvarne služnosti. Posestno varstvo imata zato lahko le v obsegu zatrjevanega dejanskega izvrševanja hoje in voženj za zatrjevane potrebe svojih nepremičnin. Zatrjevana hoja in vožnja po trasi poti je torej v razmerju do soposesti nekaj manj.
Kot motitveni poseg označujemo nedopustno vznemirjanje, ki preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje posestnega upravičenja. Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja. Da bo podano motenje mora imeti sprememba dejanskega stanja ekonomski in praktični pomen.
ZZK-1 člen 124, 147, 148, 150, 161, 161/3, 161/3-2.
načelo formalnosti postopka – dovoljenost vpisa lastninske pravice
Pravilna je ugotovitev zemljiškoknjižnega sodišča v izpodbijanem sklepu, da pogoji za vpis niso izpolnjeni, saj stanje v zemljiški knjigi ne omogoča predlaganega vpisa lastninske pravice.
socialni spor – tožba zoper odločbo organa prve stopnje – molk organa – preuranjena tožba
Tožnik je še pred iztekom roka za odločitev o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo toženca dne 28. 6. 2010 vložil zahtevo za izdajo odločbe, že dne 20. 8. 2010 pa tožbo, ne da bi pred tem po poteku roka za izdajo odločbe o pritožbi pri drugostopnem organu toženca vložil ponovno zahtevo za njeno izdajo in ne da bi od vložitve te zahteve poteklo nadaljnjih sedem dni. Takšna tožba je vložena prezgodaj, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
plača – dodatek k plači – večopravilna usposobljenost
Tožnik je dokazal, da je večopravilno usposobljen in da je napredoval v višje plačne razrede na podlagi tega kriterija, zaradi česar je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za plačilo dodatka za večopravilno usposobljenost, ki je urejen v podjetniški kolektivni pogodbi, utemeljeno ugodilo.
Razlog, ki ga tožnika navajata k zahtevku za razveljavitev pogodbe, da pokojni ni bil poslovno sposoben, pomeni, da do veljavne sklenitve pogodbe sploh ni prišlo. Pogodba kot je opisana v izreku sodbe oziroma sklepa je torej neobstoječa. Glede posledic, ki v zvezi z neobstoječo pogodbo nastanejo, je treba upoštevati pravila, ki zadevajo nično pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068106
ZZZDR člen 105, 105/3, 105a, 105a/2, 106, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2. ZIZ člen 266, 266/2.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – otrokova želja – stiki otroka s staršem – preživljanje otrok – višina preživnine – stvarna pristojnost – začasna odredba
S stališča varovanja koristi otroka bi bila nesprejemljiva odločitev, da se otrok v situaciji, ko je sicer na njegov globok in neupravičen odpor do drugega roditelja vplivalo ravnanje tistega, pri katerem živi, odvzame temu roditelju in se ga dodeli drugemu, saj bi bila s tem zanikana in neupoštevana njegova jasno izražena želja živeti s tem roditeljem, otrok pa bi bil le objekt ravnanja oblasti, ne da bi bila izkazana objektivna korist zanj.
V primeru, če je uveden pravdni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Tožnik je sicer kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker kot voznik avtobusa ni izdal vozovnice, vendar izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ne gre za hujšo kršitev. Pri tem je treba upoštevati, da potnik voznine ni plačal, tako da se tožnik ni okoristil, in da je bil potnik nekdanji delavec tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065631
OZ člen 520.
pridržek lastninske pravice – prodajna pogodba – pasivna legitimacija – edina družbenica izbrisane družbe
Pridržek lastninske pravice varuje prodajalca in ne kupca. Zgolj prodajalec je upravičen od kupca primarno zahtevati izpolnitev obligacijskopravne zaveze, če pa to ni mogoče, se lahko odloči, da bo uveljavil pridržek lastninske pravice (in ne obratno).
Tožeča stranka je plačala komunalni prispevek kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato ni šlo za prehod premoženja brez podlage.
Pobuda stranki, da popolnoma spremeni dosedanje navedbe oziroma da spremeni tožbeni temelj sodi med ravnanja, ki ne predstavljajo kršitve 285. člena ZPP. Celo več, pravna teorija šteje, da niso dopustna, saj posegajo v pravico (nasprotne) stranke do nepristranskega sojenja.
V trenutku, ko je sodišče prve stopnje odredilo vročitev tožbe v odgovor toženi stranki, še ni bil začet stečajni postopek. Po začetku stečajnega postopka je bila tožba vročena toženi stranki, kar ni bilo pravilno, pravilna bi bila le vročitev stečajni upraviteljici. Ker tožba njej ni bila vročena, vročitev ni bila pravilno opravljena in niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.