zastaranje zahtevka na povrnitev vlaganj – pobotni ugovor – neupravičena obogatitev – povrnitev vrednosti vlaganj
Tožnik je bil upravičen terjati povrnitev vlaganj potem, ko teh vlaganj zaradi izgube posesti nad poslovnim prostorom ni več sam uporabljal. S tem trenutkom je prišlo do zatrjevane neupravičene obogatitve toženke in od tedaj je pričel teči petletni zastaralni rok.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima tožena stranka premoženje, hkrati pa, da tožena stranka ni izkazala, da tega premoženja ne more vnovčiti in plačati sodne takse. Tožeča stranka v predlogu za oprostitev sodne takse tudi ni pojasnila, kako bi bila zaradi plačila sodne takse ogrožena njena dejavnost.
Pri terjatvi, s katero upnik zahteva, da dolžnik od pogodbene kazni odvede zakonsko predpisane dajatve, gre za storitveno obveznost, torej za nedenarno obveznost ter za t.i. nenadomestno dejanje, saj ga lahko opravi le dolžnik.
Obveznost izplačila neto razlike pogodbene kazni predstavlja denarno obveznost, torej dajatveno obveznost, katere predmet je plačilo določene denarne vsote.
Ker gre za sredstvo izvršbe, izrek denarne kazni nima nekega samostojnega temelja, temveč je njen izrek odvisen od obstoja obveznosti iz izvršilnega naslova in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi. Sklep o izvršbi skupaj s predlogom predstavlja celoto, zato ni razloga, da bi sodišče v sklepu o izvršbi še posebej odločalo o predlogu za izrek denarne kazni. Ker je upnikovemu predlogu s sklepom v celoti ugodilo, je s tem hkrati upoštevalo navedeno sredstvo izvršbe, to pa je v predmetni zadevi izrek denarne kazni. Pri tem ne gre za izrek denarne kazni po 33. členu ZIZ, temveč za dovolitev izvršbe skladno s 226. členom ZIZ.
Za izključitev objektivne odgovornosti po 153. členu OZ ne zadošča le to, da gre dejanje, ki je neposredno pripeljalo do poškodbe, pripisati oškodovancu in da je le-to bilo prepovedano, temveč mora biti dejanje tudi neizogibno in nepričakovano, kriterij za presojo teh dveh elementov pa mora biti strog in objektiven. Če kriterijem v konkretnem primeru ni mogoče zadostiti, je dejanje oškodovanca mogoče obravnavati le kot soprispevek k nastali škodi.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – stroški postopka
Dejstvo, da pritožnik ni vložil tožbe, na katero je bil napoten, res ne pomeni, da je njegov zahtevek izmišljen, je pa v celoti neizkazan in je povzročil, da je morala dedinja na njegove navedbe odgovarjati, zaradi česar je pooblastila odvetnico kot prava veščo osebo in so ji nastali stroški.
Obveznost plačila pogodbene kazni sicer glede na njen namen ni ekvivalent pogodbene obveznosti, vendar pa to ne more pomeni, da v posameznih konkretnih primerih, upoštevajoč pri tem vrednost in pomen predmeta obveznosti, pogodbena kazen ne bi mogla biti enaka vrednosti pogodbene izpolnitve, če je s tem njen namen dosežen.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0067585
SPZ člen 39, 41, 42, 66, 66/3. OZ člen 198. ZDen člen 78, 78/2.
neupravičena pridobitev – verzija – solastnina – pravice solastnikov – poseg v lastninsko pravico – aktivna legitimacija solastnikov za terjatev uporabnine
Tožena stranka namreč v nobenem primeru ni upravičena v svojo korist in v breme tožečih strank brezplačno uporabljati solastnino tožečih strank.
Ker se je solastninska pravica pridobivala avtomatično na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, je treba pravico do uporabnine presojati tudi skozi prizmo 3. odstavka 66. člena SPZ, po kateri vsak solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. To pa pomeni, da je sam aktivno legitimiran tudi za uveljavljanje denarnih zahtevkov, kolikor se ti nanašajo na uporabo stvari, ki je v njegovi solasti.
škoda - povečana količina talnih in meteornih vod – zastaranje odškodninskega zahtevka – zastaranje sukcesivno nastajajoče bodoče premoženjske škode - dodatna škoda
Zastaranje sukcesivno nastajajoče bodoče premoženjske škode začne teči, ko tožnik zve za to škodo in jo lahko uveljavlja.
Ustrezna skrbnost oškodovanca predpostavlja tudi ugotovitev vzrokov za nastajanje škode in posledično ugotovitev odgovornih oseb. Zgolj kasneje angažirani sodni izvedenec zastaralnega roka ne more podaljšati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061438
ZPP člen 8, 227. UZITUL člen 19, 22b, 22b/3.
jamstvo SFRJ za devizne vloge - devizna sredstva na deviznih hranilnih vlogah pri podružnicah LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ – dvom v verodostojnost listine
Slovenija je prevzela jamstvo zgolj za tiste devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, ki so bile vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije in za katere je do uveljavitve UZITUL, tj. 25. 6. 1991, jamčila SFRJ (in sicer po stanju na isti dan).
Goli dvom v verodostojnost listine ne predstavlja pravno odločilnega dejstva v postopku. Takšno dejstvo lahko predstavljajo zgolj zatrjevane okoliščine, ki substancirajo trditev o neverodostojnosti listine. Četudi takšne zatrjevane okoliščine morebiti predstavljajo negativno dejstvo, pa mora stranka zanje podati dokazno ponudbo s predlogom za predložitev listine, ki je pri nasprotni stranki, v smislu 227. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061496
ZZZDR člen 123. ZPP člen 414.
navajanje novot v sporu med starši in otroki
V pravdnem postopku je mogoče navajati le tista nova dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji, saj sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave. Sodišče sodi o tedaj obstoječih pravnih razmerjih, ne pa o bodočih
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev dolžnega ravnanja – nastanek poškodbe v zvezi z delom – delovno okolje – službena zabava
Dejstvo je, da je šlo za službeni družabni dogodek, na katerem je tožnica lobirala in se družila s poslovnimi partnerji delodajalca, zadostuje za opredelitev konkretnega škodnega dogodka (padca tožnice na mokrih tleh), kot nesreče v zvezi z delom.
D
elodajalec je bil le povabljenec na zabavi, kot tak pa ni bil dolžan skrbeti za red in čiščenje tal v klubu, pa čeprav so morebiti tla polili njegovi zaposleni. Delodajalec mora sicer poskrbeti za varno delovno okolje, vendar pa klub ni bil delovno okolje tožničinega delodajalca, saj ni bil pod njegovim nadzorstvom, prav zato, ker ni bil njegov lastnik niti organizator zabave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068063
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179.
zamudna sodba – nasprotje med dejstvi in predloženimi dokazi – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – okrnitev osebnostne pravice
Vsak udarec s pestjo v predelu čela nad očesom in podana grožnja nima sama po sebi narave podcenjevanja, izgube ugleda, časti ali svobode in drugih osebnostnih pravic. Takšne posledice tudi ne izhajajo iz dokazov, katere je predložil sam tožnik.
ZGD-1 člen 294, 294/1, 294/3, 305, 305/1, 386, 395, 395/2.
izpodbijanje sklepov skupščine – delničarjeva pravica do obveščenosti – dolžnost posredovanja informacij – obstoj pisnega letnega poročila – dodatni podatki in pojasnila delničarju – informacijska pravica delničarja – podelitev razrešnice
Glede na dikcijo 1. odstavka 305. člena ZGD-1 je uprava oziroma poslovodja družbe dolžan na skupščini delničarju, če to zahteva, posredovati ustne informacije – podatke in pojasnila, četudi so morda le-ti vsebovani v pisnem letnem poročilu, ki je bil delničarjem dostopen. Svoje informacijske dolžnosti na skupščini se torej poslovodja družbe ne more razbremeniti z usmeritvijo delničarja na pisno izdelano letno poročilo.
Letno poročilo in poročilo nadzornega sveta stapodlagi delničarjem za presojo uspešnosti dela poslovodstva in nadzornega sveta družbe in s tem za odločitev o (ne)podelitvi razrešnice za delo v preteklem poslovnem letu.
pravni interes za ugotovitveno tožbo – uveljavljanje ničnosti – vrnitev nepremičnine denacionaliziranim upravičencem – nedopustno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve
Pravni interes za ugotovitev ničnosti civilnih pravnih aktov je podan, čim razpolaganje vpliva ali bi lahko vplivalo na vrnitev oziroma obliko vrnitve v denacionalizacijskem postopku, pri čemer sodišče ne odloča o tem ali obstajajo pogoji za vrnitev premoženja v naravi temveč ali zgolj načelno obstaja takšna možnost, ta pa obstaja z vložitvijo ustreznega denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev v naravi - vse dokler ni v denacionalizacijskem postopku drugače odločeno ali dokler denacionalizacijski upravičenec ne spremeni zahtevka za vrnitev v naravi v odškodninski zahtevek.
Za upravni organ, ki vodi denacionalizacijski postopek, predstavlja razrešitev vprašanja, ali gre za nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, predhodno vprašanje za odločitev o tem, ali obstajajo ovire za vračanje glede premoženja, ki je bilo predmet nedopustnega razpolaganja.