ZPP člen 1. Odlok o ustanovitvi Notranjsko kraškega regionalnega zavoda za turizem Postojna člen 28.
plačilo neizpolnjene obveznosti ustanovitelja
Razmerja med tožečo stranko kot zavodom in toženo stranko kot njeno (so)ustanoviteljico je torej treba presojati po odloku in statutu, uporaba splošnih določil o družbeni pogodbi iz 990. čl. in nasl. Obligacijskega zakonika (OZ) ne prihaja v poštev.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 113, 113/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – škoda – prepoved opravljanja dela – nadaljevanje delovnega razmerja do konca odpovednega roka – posebno varstvo pred odpovedjo – predstavnik delavcev
Višina škode, ki je toženi stranki nastala zaradi ravnanja tožencev (opustitev nadzora nad delovanjem naprav reaktorja), ni bistvena, saj za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve obveznosti iz delodajalca ni treba, da na podlagi kršitve za delodajalca sploh nastane škoda.
Četudi so tožniki še dva dni po storjeni kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja opravljali delo (ker jim tožena stranka za čas postopka odpovedi ni prepovedala opravljanja dela), to ne dokazuje, da niso bile podane okoliščine in interesi, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka.
verodostojna listina – prehod terjatve – cesijska pogodba
Računa, na katere se sklicuje upnik ne glasita nanj; pogodbe št. 3 pa ni mogoče šteti ne za javno listino, ne po zakonu overjeno listino in posledično ne gre za verodostojno listino v smislu 23. člena ZIZ, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti izvršbo. Vse to pa pomeni, da bo moral upnik najprej v pravdi izposlovati izvršilni naslov zoper dolžnika in šele nato predlagati izvršbo.
ZDR člen 90. Kolektivna pogodba dejavnosti železniškega prometa člen 145, 145/2.
pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Tožnik ni upravičen do pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ker mu delovno razmerje na podlagi (sicer nezakonite) odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo, ampak je podpisal ponujeno novo pogodbe o zaposlitvi.
v pobot uveljavljanja terjatev – proti izpolnitev – plačilo kot kompenzacija – zahtevek v denarju
Stranki se o plačilu oglaševanja nista dogovarjali. To potrjuje zaključek, da se stranki za običajno, neposredno (klasično) obliko plačila za oglaševanje nista dogovorili, ker sta zasledovali cilj, da se s storitvijo oglaševanja kompenzirajo/poplačajo terjatve iz naslova dodatnih storitev tožeče stranke. V kolikor pa je tako, se izkaže zahtevek za plačilo storitev tožene stranke (oglaševanje) v denarju neutemeljen.
javni uslužbenec – plačilo za delo – povečan obseg dela
Tožnik za delo, ki ga je pri toženi stranki opravljal poleg dela svojega delovnega mesta, v spornem obdobju ni prejel nikakršnega plačila (pri čemer se kot plačilo za delo ne more šteti plačilo za delovno uspešnost), tako da je upravičen do razlike v plači za dodatno opravljeno delo. To delo je opravil po nalogu oziroma po pooblastilu tožene stranke, zgolj okoliščina, da v spornem obdobju z njo ni posebej sklenil obličnega dogovora, na upravičenost do plačila razlike v plači za opravljeno dodatno delo ne more vplivati.
zamudna sodba – izostanek z naroka – odločba ustavnega sodišča
Ker o tej zadevi do začetka učinkovanja razveljavitve 1. odstavka 28. člena ZDSS-1 še ni bilo pravnomoč
no odločeno, pritožbeno sodišče pri odločanju o utemeljenosti pritožbe tožene stranke določbe 1. odstavka 28. člena ZDSS-1 ni smelo upoštevati (čeprav je ta določba v času izdaje izpodbijane sodbe še veljala). Iz tega razloga je zamudno sodbo, ki je bila izdana zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
preverjanje psihofizičnega stanja – neoprava preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola po navodilih proizvajalca – strokovni pregled – odklonitev preizkusa z alkotestom ali strokovnega pregleda - etilometer
ZVCP-1 v primerih, ko preizkušanec ne opravi preizkusa z alkotestom po navodilih proizvajalca, ne predvideva preizkusa z etilometrom, temveč le strokovni pregled in tak postopek bi moral biti tudi v tem primeru. Pri ravnanju udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoča izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo, so mišljena povsem druga ravnanja, ki se štejejo za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda, ne pa neopravljanje preizkusa po navodilih proizvajalca, ki ga zakonodajalec eksplicitno navaja kot razlog, da ni prišlo do izmerjenega rezultata.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – čas trajanja
Ker tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, temveč kot brezposelna oseba, tega obdobja ni mogoče upoštevati v čas zavarovanja za odločitev o trajanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
Zgolj na podlagi predloga Dogovorov o prekinitvi pogodb, ki ju je na toženo stranko naslovila družba R. in ki sta vključevala tudi predlog prenosa pogodbe na tožečo stranko, ni prišlo do prekinitve pogodbenega razmerja med odstopnikom terjatve in toženo stranko. To bi se zgodilo, če bi ta predlog akceptirala tudi tožena stranka. Da tega ni storila, ampak mu je celo nasprotovala navaja tudi v pritožbi.
Za določitev stvarne pristojnosti je bistveno, da zahtevani zneski izvirajo iz delovnega razmerja med pravdnima strankama (toženec je s svojim protipravnim ravnanjem sebi in toženki pridobil premoženjsko korist, do katere bi bila sicer upravičena tožeča stranka) in pri tem ni bistveno, da toženec ni več v delovnem razmerju pri toženi stranki in da se je toženka upokojila.
Glede na določilo 131. člena ZPPSL ločitvena pravica upnika samo zaradi potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom, v kateri predmetna ločitvena pravica ni ugotovljena, ni prenehala. Potrditev prisilne poravnave namreč po določilu 2. odst. 60. člena ZPPSL nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov.
Sodišče ne izda zamudne sodbe, če tožba ni sklepčna.
škoda zaradi prepozne izročitve blaga s strani prevoznika – dolžnost grajanja zamude
Tožeče stranke ni mogoče obremeniti za škodo, ki naj bi nastala toženi stranki, saj ni dokazala, da je tožeča stranka z izročitvijo blaga zamujala, tožena stranka pa zahteve za povračilo škode tožeči stranki ni pravočasno sporočila.
Ugovora tožene stranke, da je tožeča stranka z izročitvijo blaga zamujala, ni bilo mogoče preizkusiti, ker tožeča stranka ni podala trditev glede dogovora o datumu izročitve blaga na namembnem kraju in tudi ne o tem, kakšen je po njeni oceni realen tranzitni čas.
Škatlic „Citronska kislina.“ pa tožeča stranka v izreku ne opiše, pač pa iz zahtevka izhaja, da so te sestavni del sodbe. Tak zahtevek pa oceni pritožbenega sodišča ni določen. Na eni strani je možno škatlico, ki je predmet tožbenega zahtevka objektivno opisati glede popolnoma vsake najmanjše podrobnosti. Na drugi strani pa se ena škatlica „Citronska kislina,“ ki je npr. pravkar bila dana v promet, od druge, na kateri zaradi npr., poteka časa znaki niso več razločni, lahko zelo razlikuje.
Sodišče je zmotno štelo, da sta tožnika le delno uspela v sporu, ker naj ne bi imela mirne posesti na betonski ograji. Posestno varstvo uživa tudi posest, ki ni mirna oziroma je celo viciozna, če niso izpolnjeni pogoji za samopomoč. Tožnika sta v celoti uspela z dajatvenim zahtevkom, kar je odločilno za ugotovitev, da sta v sporu uspela v celoti.
ZUJIK člen 45, 45/1. ZJU člen 5, 24, 25. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 204.
javni zavod na področju kulture – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – začasno povečan obseg dela – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – premestitev
Bodoče organizacijske spremembe (zaradi katerih naj bi pod pogoji pogodbe o zaposlitvi tožnikovo delo v prihodnosti ne bi bilo več potrebno) ne dokazujejo začasno povečanega obsega dela, temveč pričakovanja zmanjšanega obsega dela, kar ni razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 52. členu ZDR.
Ker je bila tožniku podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker se ni ravnal po sklepu o premestitvi (za katerega je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bil nezakonit), takšno tožnikovo ravnanje ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064451
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 2, 3, 649.
očitna pisna pomota – - temeljna načela obligacijskega prava – odstop od pogodbe – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se je sodišču prve stopnje glede na siceršnjo vsebino razlogov izpodbijane sodbe v predzadnjem odstavku pripetila očitna pisna pomota, ki jo lahko sodišče prve stopnje glede na določbo 328. člena ZPP vsak čas popravi. Takšna očitna pisna pomota tako ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Temeljna načela obligacijskega prava so podlaga in usmeritev za razlago zakona ter za ravnanje vseh udeležencev obligacijskega razmerja, če pa pride do spora pred sodiščem, pa tudi za odločanje v njem. Vendar za kršitev zakonskih določb v omenjenem poglavju sankcije niso predpisane. Zato samo na njihovi podlagi brez povezave z določbami v ostalem delu zakona, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja med strankami.
Nezadovoljstvo z izvedeniškim mnenjem in ravnanjem izvedenca ni upošteven pritožbeni razlog zoper sklep o nagradi izvedenca. Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom ZPP in Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pritožnica sklepa o odmeri nagrade sodnemu izvedencu ne more izpodbijati glede na vsebino njegovega mnenja, prav tako pa tudi ne iz razloga nepristranskosti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150. ZPP člen 318.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – zamudna sodba – odgovor na tožbo
Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, se štejejo za resnične tožbene navedbe, da delo, ki ga je tožnik opravljal pri toženi stranki in pri katerem se je poškodoval, predstavlja delo s povečano nevarnostjo, za katerega je tožena stranka objektivno odgovorna, kot tudi, da tožena stranka tožniku ni zagotovila primerne in ustrezne lestve, zaradi česar je krivdno odgovorna za nastalo škodo.
Ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe na dolgo povzelo le izpovedi prič, ki so tožnici v škodo, ne da bi se opredelilo do njene izpovedi in do izpovedi prič, ki so ji v korist, pri čemer dokazne ocene niti ni pojasnilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.