Res je, da se sklepajo posli tudi na podlagi ustnih dogovorov. Vendar pa bi morala tožena stranka vsebino dogovora zatrjevati. Šele nato bi sodišče lahko izvajalo dokaze v smeri ugotavljanja resničnosti zatrjevanega dogovora.
Ker je bila zavarovalna pogodba sklenjena z vnaprej pripravljeno in predlagano vsebino Splošnih pogojev s strani tožene stranke, je potrebno njena nejasna določila razlagati v korist tožnika.
mandatna pogodba - plačilo za trud - grajanje napak na delu mandatarja
Toženec ni grajal posameznih postavk vtoževanega računa, temveč je tožniku očital nestrokovno opravljeno delo, škode, ki naj bi mu nastala, pa ni opredelil ter njene povrnitve ni zahteval s pobotnim ugovorom ali nasprotno tožbo. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča, da je tožbenemu zahtevku potrebno ugoditi. Mandatar ima namreč pravico do plačila za svoj trud oziroma opravljeno storitev, razen če ni dogovorjeno drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068104
OZ člen 131, 131/1, 179. ZOZP člen 7, 7/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – vožnja pod vplivom alkohola – izguba zavarovalnih pravic – regresni zahtevek zavarovalnice – sklepčnost regresne tožbe
Za sklepčnost regresne tožbe zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko. Nato pa morata zavarovanec ali odgovorna oseba trditi in dokazati, da nista ravnala v nasprotju s pogodbo in (ali) ugovarjati, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode.
ZPP člen 3, 3/3, 12, 214, 214/1, 214/2, 328, 328/3. OZ člen 378.
priznanje dejstev – načelo pomoči prava neuki stranki – pravna oseba
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana. S tem, ko je tožena stranka dvakrat priznala terjatev tožeče stranke v višini glavnice, dejstvi kvalitete blaga in obstoja dogovora o popustu na ceno med strankama nista bili več sporni. Le če bi šlo za situacijo iz 3. odstavka 3. člena ZPP bi sodišče prve stopnje moralo izvajati ponujene dokaze, kljub pomanjkanju spora strank o odločilnih dejstvih.
Tožena stranka je pravna oseba, ki na trgu opravlja dejavnost, učinek izjave njene zakonite zastopnice pa bi ji moral biti predvidljiv in poznan, saj mora tožena stranka pri vseh dejanjih (tudi procesnih) izkazovati skrbnost dobrega gospodarstvenika (strokovnjaka). Tožena stranka je s svojo izjavo priznala dejstva in ni šlo morebiti za pripoznavo zahtevka. Načelo pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP) pa se ne razteza tudi na izjave strank o dejstvih, temveč le na uporabo procesnih pravic po ZPP, ki jih ima stranka pred postopkom.
odlog delitve solastnega premoženja – neprimeren čas
Neprimeren čas je pravni standard, katerega vsebina je odvisna od konkretnih okoliščin, ki so lahko objektivne ali subjektivne narave, njihova bistvena značilnost pa je v njihovi začasnosti in prehodnosti.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – odškodnina članom agrarnih skupnosti
Sodišče v nepravdnem postopku odloči o odškodnini, če je z zakonom določeno, da se odškodnina določi v nepravdnem postopku. ZPVAS pa ne določa določitve odškodnine, temveč določa, da lahko oškodovanci uveljavljajo odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056202
ZPP člen 213, 249, 249/1, 286b, 319, 319/1, 343, 343/1. OZ člen 103, 131, 247, 619, 627, 628, 639, 639/3, 639/5, 648, 649, 659, 660. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10(2).
pravnomočnost – zavrženje pritožbe – nagrada za izvedensko delo – gradbena pogodba – odgovornost za napake – jamčevalni zahtevki – refleksna škoda – pogodbena kazen
Poleg izgradnje novega gradbenega objekta so lahko predmet gradbene pogodbe tudi druga gradbena dela na obstoječem objektu, med katera sodijo rekonstrukcija objekta in vzdrževalna dela.
Dokončanje del po drugih izvajalcih ni mogoče obravnavati kot škodo. Tudi v primeru odpovedi pogodbe zaradi neizpolnitve, ima pojavna oblika škod lastnost stvarnih napak, torej je tudi to mogoče uveljavljati le v okviru jamčevalnih zahtevkov.
ZIZ člen 238a, 238b, 238b/1, 238b/2, 238c, 238f, 238f/4, 238f/5, 238f/6. ZZZDR člen 105, 105/3.
izvršba na izročitev otroka – primernost izvršilnega naslova - predodelitev otroka – otrokova korist – izpolnitev obveznosti – navidezni poskusi izpolnitve – rok in način izročitve otroka – krivda za neizročitev otroka – psihična priprava otroka na preselitev – sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje
V postopku izvršbe na izročitev otroka ni več mogoče presojati, ali je odločitev, da se otroka dodeli v varstvo in vzgojo določenemu roditelju, v (naj)večjo otrokovo korist. Prav tako v izvršilnem postopku ni več mogoče ugotavljati, ali otrok dejansko noče stalno živeti pri roditelju, h kateremu je bil dodeljen, kakšni so otrokovi morebitni razlogi za to, in ali so ti otrokovi razlogi utemeljeni ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060729
ZOZP člen 7. OZ člen 131, 131/1, 179.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - materialno procesno vodstvo - povrnitev izplačane odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca, v regresnem zahtevku pa je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice. Ne zadošča torej, da zavarovalnica pojasni, koliko (za vse oblike škode skupaj) in iz katerega škodnega dogodka je škoda plačana. V primeru odškodnine za nepremoženjsko škodo mora podati tudi navedbe o tem, kakšna škoda je nastala oškodovancu.
Stališče, da je toženec tisti, ki mora podati ugovora, da je zavarovalnica plačala preveč in v okviru teh podati trditve o obsegu škode (ki naj jih, če ne drugače pridobi s poizvedbami pri tožeči stranki), je nerazumno in posega v toženčevo pravico do učinkovitega sodnega varstva.
Če zavarovalnica trditev o obsegu škode ne poda, mora sodišče opraviti materialno procesno vodstvo. Ob izostanku tega tožnico ne zadene sankcija prekluzije.
ZIZ člen 15, 42, 71, 71/1, 71/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog dolžnika za odlog izvršbe - nepravilna označba upnika – prehod obveznosti na dolžnika – nedopustna pritožbena novota – potrdilo o izvršljivosti – predlog za dopustitev revizije kot upravičeni razlog za odlog izvršbe
Napaka v zapisu osebe - toženca v postopku izdaje izvršilnega naslova, ko sta sodišči prve in druge stopnje napako iz tožbe povzele v svojih sodbah, ne povzroča absolutne ničnosti tako izdanih sodb - torej izvršilnega naslova, ampak je mogoče napako odpraviti še ob vložitvi oziroma pred vložitvijo izvršilnega predloga.
pogodbena kazen – kršitev pogodbe – civilna kazen – vzrok za nepravilno izpolnitev – vzrok za zamudo z izpolnitvijo – spremembe predmeta pogodbe
OZ na pojasnjen način v primeru dogovora civilne kazni vzpostavlja domnevo, da je vzrok za nepravilno izpolnitev oziroma kršitev v sferi stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti, ta pa lahko opisano domnevo ovrže, če ji uspe dokazati, da je vzrok za kršitev pogodbe zunaj njene pravne sfere.
Do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ko pa sodišče intervencijo zavrne, ostanejo tudi že opravljena dejanja intervenienta brez učinka. Stroške, ki so intervenientu dotlej nastali v zvezi z vstopno izjavo in sodelovanjem v postopku, mora kriti sam intervenient, upoštevaje načelo, da stroški praviloma bremenijo tistega, ki jih je povzročil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061440
SPZ člen 105.
skupni prostori – lastninska pravica – sistem prekluzij
Če skupni prostori v smislu 3. odst. 105. čl. SPZ še niso določeni, še ne pomeni, da ne obstajajo. Značilnost skupnih prostorov je, da služijo hiši kot celoti in za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše; kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice.
Stranke se sicer v skladu z namenom prekluzij res spodbuja in sili, da v določenem roku opravijo vsa ustrezna procesna dejanja, vendar načelo ekonomičnosti postopka in discipline strank ne more brez izjeme pretehtati proti materialno pravilni sodbi. Vsakič je treba presoditi, ali je v konkretnem primeru upoštevajoč vse okoliščine in posebnosti primera od stranke mogoče pričakovati takšno mero skrbnega ravnanja, da je očitek o nasprotnem življenjsko prepričljiv in razumen.
ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna taksa za redni postopek – nadaljevanje postopka v pravdi
Plačilo sodnih taks v izvršilnem postopku je pred sprejetjem ZIZ-E urejal le ZST. Za prehodno obdobje od 01. 01. 2008 do uveljavitve novega ZST-1 dne 01. 10. 2008 pa je taksno obveznost določal tudi ZIZ-E. V času vložitve predloga za izvršbo je tako veljala določba 75. člena ZIZ-E, ki je, ne glede na določbe ZST, določala, da se za predlog in sklep o izvršbi plača taksa v znesku 40 EUR. Za prehod od izvršilnega postopka v pravdni postopek pa v ZST, v nasprotju z ZST-1, sodna taksa ni bila predvidena, zato taksna obveznost za tožečo stranko ni nastala.
nepremičninska izvršba – dokaz o dolžnikovi lastnini
Peti odstavek 168. člena ZIZ daje upniku možnost s tožbo zahtevati vpis lastninske pravice na dolžnika, če upnik nima listine primerne za vpis lastninske pravice na dolžnika. Toženec od občine ne more pribaviti vknjižbenega dovoljenja, saj z njo ni v nikakršnem pravnem razmerju in tožnik ni izkazal pravnega prehoda premoženja od toženca na občino, kar bi bil pogoj, da bi lahko toženec zahteval izdajo vknjižnega dovoljenja.