Ustava RS člen 69. ZUreP-1 člen 177. ZSZ člen 22, 26, 33, 37, 37/2.
razlastitev – odškodnina za odvzete nepremičnine – hipoteka na razlaščeni nepremičnini
1. Po 29. členu ZSZ mora sodišče, če predlogu za razlastitev ugodi, odločiti tudi o nadomestni nepremičnini ali o odškodnini, ki pripada razlaščencu, o drugih obveznostih razlastitvenega upravičenca in razlaščenca ter o pravicah in obveznostih ostalih udeležencev postopka.
2. Ker je treba upoštevati smisel hipotek (hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah ter hipotekarni upnik v primeru, če dolžnik v roku ne plača terjatev, lahko zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda – 138. in 153. člen SPZ - hipoteka torej daje upnikom pravico do poplačila iz zastavljene stvari) in ker tudi logično lastniku, katerega nepremičnina je bila obremenjena, pripada zmanjšana odškodnina, saj je vrednost obremenjene nepremičnine nižja in ker se v primeru več hipotek na isti nepremičnini naslednji upnik poplača šele, ko je poplačan predhodni (tretji odstavek 147. člena Stvarnopravnega zakonika SPZ), je za odločitev o tem, komu se plača odškodnina, odločilno, ali in kdo je imel pravice, povezane s predmetnimi nepremičninami.
Ključni zatrjevani in v postopku neprerekani dejstvi sta torej bili: nastanek požara v toženčevih prostorih, ki se je razširil na tožnikove prostore in posledično nastanek škode v vtoževani višini. Na tako konkretiziran življenjski primer je v celoti mogoča oprava pravne abstrakcije (kar je delo sodišča, ne pa stranke).
pogodba o delu – prevzem dela – izvršitev dela - notifikacija napak – jamčevalni zahtevki – znižanje cene – spor majhne vrednosti
Ker je tožena stranka izvršeno delo tožeče stranke prevzela, ne da bi ga konkretizirano grajala z navedbo napak, je dolžna tožeči stranki plačati vtoževano terjatev.
postopek v sporih majhne vrednosti – pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje – posebna pritožba
V postopku v sporih majhne vrednosti ni posebne pritožbe zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje, saj je posebna pritožba dovoljena le zoper tiste sklepe, s katerimi je postopek končan.
odmera odvetniške nagrade v nepravdnem postopku - vrednost spora - pridržanje v psihiatrični bolnišnici
V obravnavani zadevi glede na njeno naravo vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti po prostem preudarku. Za tak primer je v 2. odstavku 22. člena ZOdvT predpisano, da znaša vrednost predmeta 4.000,00 EUR.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – odvetniški stroški – vrednost spornega predmeta
Ni mogoče ugotavljati vrednosti spornega predmeta po pravilih ZST-1, na katerega napotuje 1. odstavek 22. člena v zvezi z 21. členom ZOdvT. Treba je upoštevati ZOdvT kot specialni predpis. Ker v tovrstnih postopkih ni objektivnih meril za določitev vrednosti predmeta, bi bilo njeno določanje po prostem preudarku povsem arbitrarno. Zato 1. odstavek 22. člena ZOdvT ne preide v poštev za določanje vrednosti predmeta in je treba upoštevati 2. odstavek 22. člena tega zakona, ki določa, da je treba v takšnih primerih upoštevati kot vrednost spornega predmeta znesek 4.000,00 EUR.
pravdni stroški – umik tožbe – obrazložitev sklepa o stroških – neobrazloženost odločitve o stroških - stroškovnik
Sodna praksa pri odločanju o pravdnih stroških kot akcesorni obveznosti dopušča, da je v sklepu navedena podlaga odločitve, odmera stroškov pa je razvidna iz spisa.
pogodba o upravljanju – posel rednega upravljanja – pogodba o določitvi upravnika – potrebna večina za veljavnost pogodbe o upravljanju
Pogodba o določitvi upravnika je posel rednega upravljanja, zato za njeno veljavno sklenitev zadošča, da jo podpiše toliko etažnih lastnikov, da njihovi solastninski deleži na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah skupaj sestavljajo več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 82. ZZZPB člen 17b. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – brezposelni zavarovanec
Začasna nezmožnost za delo brezposelnega zavarovanca se ne ugotavlja glede na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi, ki ga je tožnik nazadnje opravljal, temveč glede na to, ali je zavarovanec, upoštevaje zdravstveno stanje, zaposljiv in ali ga lahko zavod za zaposlovanje napoti na ustrezno ali primerno zaposlitev.
Ker je temelj zahtevka tožeče stranke dogovor, ki mu je sledila izstavitev računa št. 11 na toženo stranko, ni pomembno, da v času, ko so bile sestavljene dobavnice, na katerih temelji ta račun, tožena stranka sploh še ni obstajala, ampak je pomembno, da je obstajala v času sklenitve dogovora. Pravno gledano je šlo pri tem dogovoru za prevzem dolga po 427. čl. Obligacijskega zakonika.
ZZZPB člen 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnih oseb člen 5, 5/2, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – izostanek s svetovalnega razgovora
Ker se tožnica kot brezposelna oseba ni odzvala na svetovalni razgovor, na katerega je bila vabljena, niti svojega izostanka ni opravičila, ni bila na razpolago za zaposlitev, zato jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v dokazne zaključke sprejelo tudi vsebino opravljenega telefonskega razgovora s tožničinim lečečim specialistom, čemur je tožnica izrecno nasprotovala, ker mu ni imela možnosti postavljati vprašanj, je zagrešilo kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je podlaga za tako imenovano nepravo zamudno sodbo iz 4. odst. 318. člena ZPP lahko le neodpravljiva nesklepčnost tožbe, ne pa priloženi dokazi, ki ne potrjujejo sicer sklepčnih navedb tožeče stranke.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1. ZPP člen 287, 287/2.
invalidnost – kategorija invalidnosti
Tožnik, pri katerem je sicer prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, je v okviru svojega poklica s polnim delovnim časom zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu z dodatnimi omejitvami, zato je njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 205, 207, 207/1, 207/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – stečaj – prekinitev postopka
Četudi je nad toženo stranko začet stečajni postopek, pritožbenega postopka ni treba prekiniti, če so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo, tako da je bilo o zadevi le še treba odločiti.
Tožena stranka ne more podati zakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas, iz poslovnega razloga, če na istem delovnem mestu prav takrat zaposluje delavca za določen čas in z njima kasneje za isto delo sklene novi pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064413
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 59, 59/2, 283, 296, 296/1, 296/5. ZGD člen 176, 176/2, 176/2-3, 390.
izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravovarstveni interes
Tožeča stranka je v tej pravdi na podlagi dveh tožb, ki sta bili tekom postopka združeni v enotno obravnavanje uveljavljala ugotovitvena zahtevka na ničnost sklepov skupščine tožene stranke oziroma podrejeno oblikovalna zahtevka na razveljavitev sklepov skupščine. Pri uveljavljanju tovrstnih zahtevkov ne gre za terjatve, ki bi jih tožeča stranka kot upnik morala prijaviti v stečajnem postopku v smislu 1. odstavka 296. člena ZFPPIPP, saj s tovrstnim zahtevkom tožeča stranka ne uveljavlja terjatve v smislu 1. odstavka 20. člena ZFPPIPP. Posledično pa to pomeni, da niso mogle nastopiti materialnopravne posledice iz 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP.
sodba na podlagi pripoznave – izrek sodbe – absolutna bistvena kršitev določb postopka
V primeru delne zavrnitve zahtevka, delne ugoditve zahtevku in delne pripoznave zahtevka je treba določno navesti, v katerem delu je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo zaradi pripoznave in v katerem delu mu je ugodilo s sodbo oziroma ga je zavrnilo, vse dokler o zahtevku ni odločeno v celoti. V nasprotnem primeru preizkus sodbe sodišča prve stopnje ni mogoč in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.