URS člen 22, 43.. ZIntPK člen 3, 3/1, 4, 4-4, 27, 27/1, 29, 29/1, 77, 77/2, 77/2-3.. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 156, 156-1.. ZPolS člen 1, 21.. ZSNS člen 2.
nezdružljivost opravljanja funkcij - nezdružljivost funkcije poslanca - zastopanje pravne osebe javnega prava
Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče ZPos v III. poglavju "Nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi", nezdružljivosti funkcije poslanca z zastopanjem v pravni osebi javnega prava ne ureja, zato je pravilna uporaba določb ZIntPK, ki očitano dejanje storilcu opredeljuje kot prekršek po tretji alineji drugega odstavka 77. člena ZIntPK oziroma kršitev prvega odstavka 29. člena ZIntPK.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00052485
ZKP člen 506, 506/4. KZ-1 člen 62, 62/2.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe
Če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1, pa sme sodišče po drugem odstavku 62. člena KZ-1 preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe.
ogroženost otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki otroka s staršem - vikend
Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da stiki čez vikend in z nočitvijo trenutno ne bi bili v korist otroka, ker je potreben določen čas, da se bo znova vzpostavil primeren odnos med predlagateljem in otrokom. Ker predlagatelj in otrok nista imela nekaj časa stikov, je treba najprej, da se predlagatelj izkaže, s tem, da bo skupaj s svojima staršema prihajal na stike k otroku v N., šele za tem pa je treba razmišljati o odobritvi stikov čez vikend.
Zaradi preklica pooblastila zagovorniku je Višje sodišče v Ljubljani skladno s četrtim odstavkom 70. člena ZKP, ki določa, da predsednik sodišča, pred katerim poteka postopek, postavi zagovornika po uradni dolžnosti, če ostane obdolženec brez zagovornika v primeru obvezne obrambe, obtoženki postavilo zagovornico po uradni dolžnosti.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa povsem pravilno izhajalo iz pravnomočnega sklepa, s katerim je bilo ugotovljeno, da so bili ob sprejemu zadržanega na zdravljenje na varovani oddelek psihiatrične bolnišnice brez njegove privolitve izpolnjeni vsi z ZDZdr določeni pogoji in v nadaljevanju povsem pravilno ugotavljalo, ali so tudi v času odločanja o predlogu za podaljšanje zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ti pogoji, določeni v 39. členu ZDZdr, še vedno izpolnjeni.
Četudi je pritrditi pritožniku, da tokrat zadržani ni samovoljno opustil terapije, da se je zdravstveno stanje pri njem poslabšalo šele po ukinitvi in zamenjavi terapije, da do poslabšanja ni prišlo zaradi ravnanja zadržanega, temveč zaradi spremembe terapije - načina zdravljenja, ki mu je bila predpisana in se jo je v celoti držal, pa navedena dejstva, še ne omogočajo zaključka, da zaradi spremembe terapije, ki je povzročila trenutno poslabšanje stanja zadržanega, ni potrebno podaljšanje pridržanja, temveč le sprememba terapije, ki se lahko izvaja tudi z drugimi oblikami pomoči.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje da intenzivno zdravljenje zadržanega, za katerega je s sklepom z dne 23. 11. 2021 odločilo, da je nujno potrebno zaradi odvrnitve nevarnosti zase in druge, še vedno ni zaključeno in da bi odpust zadržanega pomenil tveganje za poslabšanje duševne motnje, četudi bi zadržani po navodilih zdravnikov poskušal dokončno terapijo vzpostaviti v domačem okolju, saj bi zaradi narave bolezni in učinkov zdravil lahko pri zadržanem prišlo bodisi do vnovičnega maničnega pomika bodisi do depresivne epizode. Pri tem se je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča povsem pravilno oprlo tudi na strokovno mnenje sodne izvedenke, ki je pojasnila, da zadržani v strukturiranem okolju ob rednem jemanju terapije in avtoriteti osebja uspe obvladovati svoje ravnanje, realnost pa je motena, a različno glede na področja življenja in izpostavila, da je duševna motnja pri zadržanem trenutno še izjemno nestabilna in bi v domačem okolju že ob manjših frustracijah lahko prišlo do hudega ogrožanja zdravja sebe in drugih. To pa pomeni, da je v času izdaje izpodbijanega sklepa še vedno podan prvi pogoj, t.j. pogoj iz 1. alineje 1. odstavka 39. člena ZDZdr, za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00053026
ZPP člen 8, 254, 254/3, 286b. ZZZDR člen 113, 113/2, 129.
osebni stiki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - nadzor staršev nad otroki - starševstvo - konfliktnost med starši - preživninska obveznost - preživnina za otroka - določitev višine preživnine - potrebe otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - skupno skrbništvo - otrok s posebnimi potrebami - razlogi o odločilnih dejstvih - postavitev drugega izvedenca - izvedenec klinične psihologije
Otrok s posebnimi potrebami potrebuje ves čas nadzor odraslih, posebno nego in prehrano, zaradi česar je sodišče poiskalo ravnovesje med tem, da otroka odraščata skupaj, a nekaj časa vendarle prebijeta tudi ločeno, zaradi česar je stike določilo tako, da vsak od otrok ločeno nekaj časa preživi pri vsakem od staršev.
Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnosti preživninskega zavezanca, vendar pa mora sodišče zatrjevane izdatke oceniti in se do posameznega izdatka po višini opredeliti.
ZFPPIPP člen 22, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1. ZPP člen 181, 181/2, 185, 185/1, 339, 339/2, 339/2-14, 483.
materialno procesno vodstvo - odprava nesklepčnosti tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - odločitev o spremembi tožbe - pravni interes - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe - spor v zvezi s stečajnim postopkom - napotitveni sklep - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - odločanje po pravilih v gospodarskih sporih - pravno varstvo - druga pravna podlaga
Ugotovitvena tožba se lahko vloži ne le, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, pač pa tudi, če je tako določeno s posebnimi predpisi (drugi odstavek 181. člena ZPP). Tak predpis je ZFPPIPP.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je sporno plavanje pomenilo tudi odhod tožnika iz kraja njegovega bivanja. Sodišče prve stopnje je tudi s tem v zvezi napačno presodilo, da je tožniku specialist kirurg na kontrolnem pregledu 30. 1. 2020 s podajo dovoljenja za plavanje dovolil tudi že odhod iz kraja bivanja. Kot pravilno poudarja pritožba, iz izpovedi specialista izhaja, da se s tem, ali lahko tožnik odide iz kraja bivanja ali ne, sploh ni ukvarjal. Sploh pa je po drugem odstavku 233. člena Pravil OZZ za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika.
prometna nesreča - škodni dogodek - nova škoda - izvedensko mnenje - sporno dejansko stanje - obstoj nove škode - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - naključna škoda - degenerativne spremembe - metodološki napotek - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec medicinske stroke
Pritožba neutemeljeno očita, da je neprepričljiv zaključek sodišča prve stopnje, da je do pojava težav zaradi degenerativnih sprememb prišlo povsem spontano in naključno, predvsem pa neodvisno od poškodb, ki jih je tožnik utrpel v obravnavani prometni nesreči.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - brezposelnost - iskanje zaposlitve - premoženjsko stanje dolžnika
Zmotno je dolžnikovo stališče, da upraviteljici ni dolžan poročati, če se njegovo premoženjsko stanje ne spreminja. Za takšno stališče v zakonu ni nobene opore. Stečajni dolžnik ni tisti, ki bi se lahko sam odločal, kdaj in o čem bo upraviteljici poročal. Za dolžnika veljajo v času osebnega stečaja določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - napotitev na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe
Neuspešno si tretji v pritožbi prizadeva, da se iz izvršbe izločijo zarubljeni predmeti s ponovnimi trditvami o njegovem lastništvu le teh in s predložitvijo dokazov o lastništvu. Pozitivna zakonodaja tudi v primeru, ko so k ugovornim trditvam o lastništvu predmetov izvršbe predloženi dokazi (tretji je to storil že v ugovoru), ki izkazujejo verjetnost obstoja pravice, ki jo zatrjuje tretji, upnik pa ugovoru nasprotuje, izvršilnemu sodišču ne omogoča vsebinske presoje in odločitve, da je izvršba na predmete nedopustna. Zakonodaja predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovornih navedbah tretjega in navedbah upnika v odgovoru na ugovor v poznejšo pravdo.
nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Sodišče prve stopnje glede na fazo kazenskega postopka omejeno glede procesnega postopanja o posameznih vprašanjih (tudi o morebitnem zastaranju kazenskega pregona). Odločitev o vprašanjih, relevantnih za presojo dovoljenosti kazenskega pregona (o teku zastaralnih rokov in posledično (ne)zastaranju kazenskega pregona zoper obdolženca), bo namreč upoštevaje fazo kazenskega postopka, lahko podalo šele v odločbi o glavni stvari.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik iz toženkine hiše sam odpeljal dokumentacijo. Ni dokazal, da bi prav dokumentacija, ki jo zahteva s tožbo, ostala pri toženki in da je le-ta ni hotela izročiti tožniku.
NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00053108
ZVEtL-1 člen 3, 15, 18, 24, 35. ZZK-1 člen 79. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 196. ZST-1 člen 3, 3/1, 3/10.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - razveljavitev sklepa - sodna taksa za pritožbo - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - fikcija umika pritožbe - enotno sosporništvo - prekluzija v nepravdnem postopku - prekluzija v pritožbenem postopku - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - nesporno dejstvo - standard verjetnosti - izvedene stvarne pravice - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine v zemljiški knjigi
Pritožnika sta vložila skupno pritožbo, zato je zanju nastala enotna taksna obveznost. Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno, ko jima je poslalo ločena plačilna naloga (vsakemu za polovico takse), pri čemer ju ni opozorilo na višino celotne taksne obveznosti in da sta jo dolžna poravnati nerazdelno. Udeleženca sta enotna sospornika, torej predstavljata enotno stranko (196. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in se dejanje enega od sospornikov razteza tudi na drugega, če z njim zamudi. Ker je pritožnik E. E. naloženo sodno takso v celoti poravnal, sodišče ni imelo podlage, da bi zanj uporabilo fikcijo umika pritožbe. S tem pa pritožbe zaradi enotnega sosporništva ne bi smelo šteti za umaknjene niti za udeleženko D. D., saj se učinek vložene pritožbe razteza tudi nanjo.
Oblikovanje etažne lastnine ima enake pravne posledice za lastninsko pravico tudi, kadar je imetnikov lastninske pravice na zemljiški parceli, na kateri stavba stoji, več. Zato splošno pravilo o pravnih posledicah oblikovanja etažne lastnine velja tudi, če je lastninska pravica omejena z izvedeno pravico, ki omejuje razpolagalno upravičenje samo do določenega idealnega (solastniškega) deleža in ne do celote. Pri takem položaju z oblikovanjem etažne lastnine izvedena pravica preide na enak idealni solastniški delež na vsakem prostorskem delu s položajem posameznega dela v etažni lastnini in ne na posamezni del v celoti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054411
ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2. KZ-1 člen 99, 99/10, 99/10-1, 99/10-2, 99/11, 241, 241/1, 241/2, 242/1, 242/2.
nedovoljeno sprejemanje daril - nedovoljeno dajanje daril - delictum proprium - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost - zdravstvena dejavnost
Ker gre pri kaznivem dejanju po 241. členu KZ-1 za t. i. pravi delictum proprium, mora biti v opisu kaznivega dejanja konkretiziran status storilca tako, da je iz opisa kaznivega dejanja razvidno, da storilec opravlja gospodarsko dejavnost. Nadalje mora biti konkretizirano njegovo izvršitveno ravnanje (zahtevanje oziroma sprejem nedovoljene nagrade, darila ali kakšne druge koristi ali obljube oziroma ponudbe take koristi) ter delo, za opravo katerega je storilec zahteval ali sprejel nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo koristi ali obljubo oziroma ponudbo take koristi (zakonito ali nezakonito delo). V kolikor je storilec zahteval ali sprejel nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno druge koristi ali obljubo oziroma ponudbo take koristi za opravo nezakonitega dela, mora biti v opisu kaznivega dejanja konkretizirano tudi, da je storilec s tem zanemaril koristi svoje organizacije ali druge fizične osebe ali ji povzročil škodo. Kaznivo dejanje po 241. členu KZ-1 je povezano s kaznivim dejanjem po 242. členu KZ-1, in sicer je s kaznivim dejanjem po 241. členu KZ-1 inkriminirano pasivno podkupovanje (storilec kaznivega dejanja je podkupljena oseba) in s kaznivim dejanjem po 242. členu KZ-1 aktivno podkupovanje (storilec kaznivega dejanja je tisti, ki podkupuje). Kaznivo dejanje po 242. členu KZ-1 je oblikovano enako kot kaznivo dejanje po 241. členu KZ-1 in v prvem odstavku zajema dajanje, obljubo ali ponudbo nedovoljene nagrade, darila ali kakšne druge koristi za opravo nezakonitega dela in v drugem odstavku za opravo zakonitega dela.
KZ-1 vsebuje avtonomno razlago pojma gospodarske dejavnosti in zajema tudi tiste dejavnosti, ki ne spadajo med tržne dejavnosti oziroma med tipične gospodarske dejavnosti. Ker pojem gospodarske dejavnosti po 2. točki desetega odstavka 99. člena KZ-1 ni opredeljen enopomensko in je predmet razlage glede na elemente vsebovane v tem členu, mora biti gospodarska dejavnost konkretizirana v opisu kaznivega dejanja. Pri dejavnosti, ki ne spada med tržne dejavnosti in jo kot gospodarsko dejavnost opredeljuje le kazenski zakonik, je tako potrebno v opisu dejanja konkretizirati elemente, zaradi katerih je to dejavnost v kazenskopravnem smislu šteti za gospodarsko dejavnost, in sicer da se dejavnost opravlja poklicno ali organizirano in za dogovorjeno ali predpisano plačilo. Šele s konkretizacijo navedenih elementov je mogoče opredeliti določeno dejavnost kot (ne)gospodarsko in s tem določiti storilca kaznivega dejanja po 241. členu KZ-1 in podkupljeno osebo po 242. členu KZ-1 ter posledično določiti domet obtožbe.
Iz sklepa z dne 28. 9. 2021 izhaja, da se tožniku odobri premakljiv začetek delovnega časa med 6.30 in 7.30 uro ter premakljiv konec delovnega časa med 14.30 in 16.00 uro, da začne ta sklep veljati s 30. 9. 2021 in da velja do 29. 9. 2022 ter da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa. Tožena stranka ni izpolnila zahtevka tožnika za razveljavitev s tožbo izpodbijanih sklepov in mu za vtoževano obdobje odobrila zahtevan predčasen prihod in odhod z dela, kot je to napačno ugotovilo sodišče prve stopnje. Kot izhaja iz povratnice k l. št. 17, ji je bila tožba vročena v odgovor dne 28. 9. 2021, na dan izdaje sklepa. Ker tožena stranka ni izpolnila zahtevka, ni dolžna na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP tožniku povrniti stroškov postopka, kot je napačno odločilo sodišče prve stopnje, ampak jih krije tožnik sam (prvi odstavek 154. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju tožbe utemeljilo na pomanjkanju pravnega interesa tožnikov. Pojasnilo je, da ugotovitvena tožba ni dopustna, če ima tožnik na voljo močnejše pravno varstvo, ki mu ga nudita oblikovalni oziroma dajatveni zahtevek. Takšno možnost bi tožniki lahko imeli (kazenska, odškodninska ali disciplinska odgovornost toženke), zato nimajo pravnega interesa za ugotovitveno tožbo.
Ne drži očitek, da zaradi tega, ker sodišče v izreku ni navedlo tožbenega zahtevka, o katerem je odločilo, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče niti ni (meritorno) odločilo o tožbenem zahtevku, ki bi ga naj navedlo v izreku, temveč je odločilo, da se zavrže tožba, kar je tudi pravilen zapis v izreku.
vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga - razpravno načelo
Preden sodišče o predlogu pravdne stranke odloči vsebinsko, mora vedno preveriti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za tak predlog, ena od njih je tudi pravočasnost predloga. Če ta predpostavka ni izpolnjena, se sodišče z vsebinskim delom, s katerim stranka utemeljuje svoj predlog, sploh ne ukvarja.
Sodišče prve stopnje pa ni smelo ugotavljati, ali je morda pooblaščenec tožene stranke fotokopije iz spisa prejel kasneje, torej šele 24.3.2021. Tako sojenje bi predstavljajo sojenje v korist tožene stranke in v škodo tožeče stranke, ko bi sodišče samo iskalo dejstva, ki bi bila morda v korist vložniku predloga. Kaj takega je seveda nedopustno in pristransko.
neplačana sodna taksa - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - oškodovanec kot tožilec - subsidiarni tožilec - zavrnitev obtožbe - nastanek obveznosti plačila sodne takse - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - sodna taksa
Prvo sodišče pravilno povzema 142 ZD, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove (le) do višine vrednosti podedovanega premoženja. Vendar pa je prvo sodišče tako, kot pravilno opozarja pritožnica, sklicujoč se na citirani sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. D 122/21, spregledalo, da iz tega zapuščinskega sklepa jasno izhaja, da je zapuščina zapustnika obsegala denarna sredstva pri Delavski hranilnici d.d. na njegovem osebnem TRR v višini 230,88 EUR in pa neizplačano pokojnino pri ZPIZ Slovenije za leto 2021 v višini 279,40 EUR, pri čemer pa so pogrebni stroški z obnovo nagrobnika, kar je pritožnica kot dedinja priglasila v zapuščinskem postopku znašali 1.500,00 EUR in s tem znatno presegali podedovano premoženje, zaradi česar je bila zapuščina pasivna