CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00053760
URS člen 2, 22. ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 15, 53, 53/2, 58, 58/3. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 287, 287/1.
trditvena podlaga v predlogu za izvršbo - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - neutemeljen ugovor - trditvena in dokazna podlaga ugovora - odgovor na ugovor - odgovor dolžnika - ugovorni postopek - prekluzija trditev in dokazov - pravica do izjave - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - pravna država - pravna varnost dolžnika - opredelitev sodišča do pomembnih okoliščin - vračunavanje plačil
V skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Iz navedene določbe je razbrati, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva in dokaze, ki se nanašajo na v predlogu za izvršbo s strani upnika navedena dejstva in dokaze. Logično je namreč, da se z ugovorom dolžnik ne more braniti pred tistim, česar upnik ni navajal v predlogu za izvršbo. Takšna zahteva je do dolžnika prestroga in v celoti neživljenjska.
Če bi upnik v obravnavanem primeru že v predlogu za izvršbo navajal, da ima do dolžnika odprte še druge (starejše) terjatve, ki se vodijo v drugi izvršilni zadevi in ki jih dolžnik v celoti še ni poravnal, bi se dolžnik zoper takšne navedbe z ugovorom lahko branil. V takem primeru bi z iztekom ugovornega roka tudi nastopila prekluzija navajanja dejstev in dokazov, če se dolžnik do takšnih navedb (ki jih je upnik podal v predlogu za izvršbo) v ugovoru ne bi opredelil. V primeru (kot je obravnavani), ko je upnik šele v odgovoru na ugovor prvič navajal, da ima do dolžnika odprte še starejše obveznosti, ki jih je poplačeval s prejetimi dolžnikovimi plačili, pa dolžnik po presoji pritožbenega sodišča ni prekludiran z navajanjem novih dejstev in dokazov, ki jih je posredoval sodišču v vlogi, vloženi znotraj sodnega roka, ki ga je za odgovor na upnikov odgovor na ugovor določilo sodišče prve stopnje. Nasprotno stališče sodišča prve stopnje je prestrogo.
V situaciji, ko se je dolžnik odzval na jasen poziv sodišča k izjavi o navedbah upnika, o nedopustnem navajanju novih dejstev in dokazov ni mogoče govoriti. Stranke lahko učinkovito sodelujejo in se učinkovito izjavljajo, ko se zanesejo na ravnanja in stališča sodišča v postopku. Navedena zahteva je tudi vsebina načela pravne varnosti kot podnačela pravne države (2. člen Ustave RS). Dolžnik je upravičeno pričakoval, da se bo sodišče prve stopnje do njegovih navedb opredelilo, zato je izpodbijana odločitev vsekakor obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
začasna odredba v družinskih sporih - varstvo koristi otroka - prešolanje učenca na drugo šolo
Sodišče sme še pred zaključkom nepravdnega postopka za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka (le), če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Gre za nujni ukrep, ki ga je treba izreči le takrat, ko se pokaže, da ogrožene koristi otroka terjajo ukrepanje že tekom postopka. Iz ogroženosti otroka mora izhajati nujnost po začasni ureditvi spornega razmerja.
odvetniški kandidat - zastopanje na naroku - substitucijsko pooblastilo - nepravilno zastopanje - odvetniška pisarna - nadomeščanje odvetnika na naroku - pooblastilno razmerje - odločba bpp - novo pooblastilo - poziv na predložitev pooblastila - naknadna odobritev procesnih dejanj
Odvetniški kandidat v nobenem primeru ne more nastopati samostojno, ampak vedno le v imenu odvetnika, pri katerem je zaposlen.
Če je prvo sodišče na naroku ugotovilo, da odvetnik D. D. še ni predložil pooblastila tožnice, bi glede na opisani dotedanji potek postopka moralo postopati po drugem odstavku 98. člena ZPP in od odvetnika D. D. zahtevati, da v določenem roku predloži pooblastilo tožnice ter da izkaže tožničino odobritev opravljenih procesnih dejanj.
ZJU člen 65, 66, 66/1.. ZDR-1 člen 24, 200.. URS člen 122.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
neizbrani kandidat - sklep o izbiri - imenovanje v naziv - pravice neizbranega kandidata
V drugem odstavku izreka sklepa je pravzaprav citirana določba prvega odstavka 66. člena ZJU, ki jo tožnik zmotno prikazuje kot ključno za njegov uspeh v tem sporu. Glasi se tako: Izbranega kandidata se imenuje v naziv najkasneje v osmih dneh od dokončnosti sklepa o izbiri in se mu najkasneje v nadaljnjih osmih dneh ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi.
Določba se niti ne glasi na sklenitev pogodbe o zaposlitvi, kot utegne izhajati iz pritožbenih navedb. Prav tako ta določba ni zadostna podlaga za ugotovitev obstoja delovnega razmerja na vtoževanem delovnem mestu, s tem da zavrnitve takšnega zahtevka pritožba obrazloženo niti ne problematizira. Vseeno pritožbeno sodišče pojasnjuje, da razlogovanje sodišča prve stopnje o tem, da ni ugotovilo elementov (faktičnega) delovnega razmerja ni pomembno, saj tega tožnik (logično) niti ni trdil. Tožnik se v tem sporu pač zavzema za priznanje delovnega razmerja pri toženki v posledici izbire, kar formulira na enem mestu kot zahtevek na sklenitev pogodbe o zaposlitvi (čemur sodna praksa iz razloga pogodbene svobode, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, sklicujoč se na 24. člen ZDR-1, v splošnem res ni naklonjena), na drugem mestu pa kot zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, za kar pa bi prav tako morala obstajati jasna, nesporna pravna podlaga, ki je navedena določba ZJU ne predstavlja, pa tudi sicer pravna podlaga za tožnikov uspeh ni podana.
nagrada in stroški izvedenca - dokazovanje z izvedencem - postavljanje vprašanj izvedencu - stroški dokazovanja
Dokazovanje z izvedencem pomeni izvedbo enovitega dokaznega predloga, zato je toženec (predlagatelj izvedbe dokaza z izvedencem) dolžan kriti predmetne stroške ne glede na okoliščine, ki jih izpostavlja v pritožbi. Ali je bilo treba dopolniti izvedensko mnenje, kdo je povzročil povzročil potrebo po dopolnitvi mnenja oziroma kdo ni z ničemer pripomogel v tej smeri, kdo je izvedenki postavljal vprašanja in kdo jih ni postavljal, so vse okoliščine, ki ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, in gre torej za neutemeljene pritožbene navedbe.
nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - varstvo družine - skupno gospodinjstvo - prepustitev stanovanja v skupni rabi - stiki - molk - rok za vložitev predloga
Pogoj za izrek ukrepa za zaščito žrtve družinskega nasilja v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj predlagatelj v zadnjih šestih mesecih ni bil žrtev družinskega nasilja, kar izhaja iz okoliščine, da z nobenim izmed nasprotnih udeležencev več kot leto dni ni imel nobenega stika.
Pri odločitvi o nadomestilu za neizrabljen letni dopust je pomembno, ali je imel delavec dejansko možnost, da izkoristi letni dopust, ali pa je to možnost izgubil zaradi objektivnih nepredvidljivih dogodkov, pri čemer je dokazno breme, da bi delavec dopust lahko koristil ter da ga je delodajalec poučil o možnosti koriščenja in posledici, če tega ne stori, na delodajalcu.
Smotrnost dovolitve (neprivilegirane) spremembe tožbe je treba ocenjevati od primera do primera. Tožnik spremenjeni zahtevek uveljavlja na povsem drugih sklopih zatrjevanih dejstev, obe stranki sta v zadevi vložili že več obsežnih pripravljalnih vlog, opravljen je bil narok, na katerem so bili zaslišani tožnik in dve priči, ob dovolitvi spremembe tožbe pa bi se tudi spremenila stvarna pristojnost sodišča (zaradi zvišanja zahtevka okrajno sodišče glede na 30. člen ZPP ne bi bilo več pristojno za reševanje zadeve), kar pomeni, da bi bilo treba dokazni postopek ponoviti. Glede na navedeno predlagana sprememba tožbe ni smotrna.
stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - konferenca s stranko - stroški za pristop na narok - pripravljalni narok
Pritožba pa neutemeljeno zahteva še stroške za konferenco s stranko, za pregled listin, za pregled izvedenskega mnenja in za pristop na pripravljalni narok. Vse to so opravila, ki jih je pooblaščenec – odvetnik opravil v pravdnem postopku in torej niso samostojna opravila v smislu tar. št. 39 OT.
Tudi za narok, na katerega je pooblaščenec pristopil kot na pripravljalni narok, ta pa se je nadaljeval v prvi narok za glavno obravnavo, gre pooblaščencu le ena nagrada za pristop.
OZ člen 10, 633, 633/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 360, 360/1, 454, 454/1, 454/2, 458, 458/1, 458/5, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog za zaslišanje priče - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - pravočasno grajanje napak - dokazni standard nemudoma - prepoved povzročanja škode - poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - elementi civilnega delikta - nesklepčna tožba
Tožnica ni navedla, da opravljenih del ni mogla pregledati takoj, ko so delavci toženke zapustili gradbišče, med pravdnima strankama pa ni sporno, da se je to zgodilo 11. julija 2020. V prid pravočasnosti grajanja napak je navedla, da jih grajala nemudoma, že v juliju 2020, kar smiselno pomeni, katerikoli dan do od 11. do 31. 7. 2020. S to navedbo pa ni zadostila določilu prvega odstavka 633. člena OZ, saj nemudoma ne pomeni obdobja dvajsetih dni, kolikor jih je preteklo do konca julija. Iz tega sledi, da je tožba nesklepčna. Tožbeni zahtevek iz nesklepčne tožbe pa ni utemeljen.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4, 128, 128/1.. ZPP člen 226, 226/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - nezakonitost odpovedi - nadure
Ni pomembno opozorilo pritožbe, da naj bi bilo tožnikovo pogojevanje prihoda na delo s plačilom odškodnine nedopustno. Bistveno je, da mu zaradi teh pogajanj ni preklicala odredbe o čakanju na delo doma, obenem pa je bila tudi seznanjena z razlogom, zaradi katerega je bil tožnik od takrat še naprej odsoten z dela.
odgovornost premikajočih motornih vozil - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - motorno vozilo kot nevarna stvar
Določba 149. člena OZ vzpostavlja domnevo, da škoda, ki nastane v zvezi z nevarno stvarjo, izvira iz nevarne stvari. V primeru, ko se nevarnost stvari udejani, postane v razmerju do tretjih zanjo objektivno odgovoren njen imetnik (150. člen OZ). Takšna je v razmerju do tretjih vedno tudi odgovornost imetnika motornega vozila, saj motorno vozilo šteje za nevarno stvar. Če sta za škodo tretjim (v celoti ali deloma) odgovorna dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost tretjim solidarna (četrti odstavek 154. člena OZ).Vprašanje, v kakšni meri je kateri od imetnikov premikajočih se motornih vozil krivdno prispeval k nastanku škode, bo lahko le predmet morebitne regresne pravde med udeleženima imetnikoma motornih vozil.
Tožnik je po pogodbi o zaposlitvi upravičen le do dodatka za delovno dobo, ne pa tudi do dodatka za stalnost. Glede na to, da ZSPJS v 23. členu ne določa dodatka za stalnost in tožnik tudi v pogodbi o zaposlitvi ni imel določeno, da mu pripada dodatek za stalnost, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da za izplačilo dodatka za stalnost tožniku, ni obstajala ustrezna pravna podlaga.
Pritožbeni preizkus se začne s preizkusom bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožba pravilno navaja, da je v izpodbijani sodbi povsem izostala opredelitev sodišča do tožnikovega dokaznega predloga v zvezi z vpogledom v spis Pd 131/2018. Ta ni zajet ne v dokaznem sklepu ne v dokazni oceni sodbe. Je pa sodišče prve stopnje ta dokazni predlog na naroku za glavno obravnavo 2. 9. 2021 zavrnilo kot nepotreben. Ob tem je na zapisnik navedlo, da je obrazložilo razloge za zavrnitev dokaza, vendar pa ti razlogi v zapisniku niso navedeni. Ni možno šteti, da je sodišče ustrezno obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga. V posledici neobrazložitve ni možen preizkus pravilnosti zavrnitve. Z navedenim postopanjem sodišča ni bilo zadoščeno pravici tožnika, da se sodišče obrazloženo izjavi o njegovem dokaznem predlogu, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPrCP člen 27, 27/9, 101, 101/10. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
S pritožbenimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato takim pritožbenim navedbam ne more slediti in na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev.
pravno odločilna dejstva - 18 kazenskih točk - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
V postopku za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije sodišče ne ugotavlja ali je storilec storil očitane prekrške in ali je zanje odgovoren, saj je to bilo že ugotovljeno s plačilnimi nalogi, ki so postali pravnomočni. Ker je sodišče na pravnomočne plačilne naloge vezano, v predmetnem postopku ne more upoštevati pritožbenih navedb, v katerih storilec zatrjuje, da vseh prekrškov ni storil on, temveč so jih storili različni družinski člani.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3, 46/6, 46/6-2. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2002) člen 15.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti v naselju - neposredni prikaz meritve hitrosti vozniku kontroliranega vozila na kraju meritve - merilniki hitrosti v cestnem prometu - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti
Ni mogoče nalagati policistom, da bi morali izvajati meritve hitrosti s premičnim laserskim merilnikom hitrosti le na takem mestu, da lahko takoj po izvedeni meritvi voznika tudi ustavijo in mu na prikazovalniku pokažejo rezultat meritve neposredno (takoj) po zaključku meritve, zato da je izključen kakršenkoli dvom o pravilnosti meritve in da ima storilec možnost preveriti pravilnost pokazanega rezultata meritve. Storilec ima namreč vso možnost preveriti pravilnost pokazanega rezultata meritve tudi v primeru, če ga policisti ustavijo na drugem mestu, v razumnem času po opravljeni meritvi, saj mu je predočeno, kje naj bi bila kršitev storjena, na kakšni razdalji in kolikšna je bila izmerjena hitrost.
Ker je za ugotavljanje in dokazovanje prekrška prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti vožnje dopustna tudi uporaba nesamodejnih merilnikov hitrosti, ki merijo iz nepremične točke, pod zgoraj navedenimi pogoji takojšnje predočitve izmerjene hitrosti vozniku, samo dejstvo, da v obravnavanem primeru storilcu meritev prekoračene hitrosti ni bila dokumentirana in predočena s slikovnim gradivom, v ničemer ne omaje pravilnosti in zakonitosti opravljene meritve in nadaljnjega postopka predočitve prekrška storilcu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00053267
SZ-1 člen 23, 50, 71.
skupni deli - plačilo stroškov - odškodnina - položaj upravnika - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Med tožnico in toženko (dvema upravnicama) ni nobenega pogodbenega odnosa in tudi SZ-1 med njima samima ne vzpostavlja pravic in dolžnosti (glej predvsem 23. člen SZ-1) v smeri plačevanja obveznosti iz naslova upravljanja. Tožnica je v razmerju do toženke in do etažnih lastnikov dveh stavb, če se v celoti sledi pritožbenim navedbam, tretja oseba, ki je navedene obratovalne stroške plačala in se očitno želi regresirati oziroma od toženke zahteva plačilo odškodnine. Tožnice upoštevaje njene navedbe po SZ-1 ni mogoče šteti niti za dobavitelja v smislu SZ-1 (glej predvsem 71. člen SZ-1).
Edina pravna podlaga, na kateri lahko tožnica od toženke zahteva plačilo omenjenih stroškov s pripadki in opomina, je odškodninska, kar v pritožbi priznava tudi tožnica. Za utemeljenost zahtevka na tej podlagi je treba zatrjevati in izkazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti (pravno priznano škodo, protipravno ravnanje in vzročno zvezo), z izjemo krivde, katere obstoj se domneva. Omenjenega bremena tožnica tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zmogla.
Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da se toženka skladno s SZ-1 ne bi bila dolžna ravnati po navodilih (sklepih) etažnih lastnikov, pa čeprav obstoji njena načelna dolžnost razdeljevati obratovalne stroške. Povedano drugače in poenostavljeno, četudi je verjetno logičen in razumski interes etažnih lastnikov oziroma je za etažne lastnike koristno, da plačujejo obratovalne stroške glede svoje lastnine, gre vseeno za njihovo lastnino in imajo glede nje vse pravice in dolžnosti, ki jih ima lastnik. Ali etažni lastniki lahko pravno upoštevno prepovedo delitev stroškov, je vprašanje, ki niti ni pravno relevantno oziroma odločujoče. Verjetno ni dvoma, da lahko zavračajo plačilo stroškov s sklepi, ki jim je njihov zastopnik (upravnik) načeloma dolžan slediti.
Ni izkazane nobene vzročne zveze med nerazdelitvijo vtoževanih zneskov in zatrjevano škodo. Toženki so namreč etažni lastniki prepovedali razdeljevati omenjene stroške in ji naložili, da sporne račune zavrača. Povedano drugače, etažni lastniki nočejo plačati.
Obenem mora biti škoda, ki jo upravnik povzroči tretjim osebam, pravno priznana in je ni mogoče kar preprosto enačiti s plačanimi obratovalnimi stroški s pripadki ter stroški opomina. Upravnik je namreč lahko odgovoren le za škodo, ki je posledica njegovega protipravnega ravnanja.
Prav zaradi zavržnosti in družbene nevarnosti tovrstnih kaznivih dejanj, ki so še posebej v razmahu od t. i. begunske krize, ki poteka od leta 2015 dalje, je zakonodajalec z novelo KZ-1G, ki velja od 11. 7. 2020, zvišal zagrožene kazni za kvalificirane oblike predmetnega kaznivega dejanja. Zato je zatrjevanje obrambe o nesorazmernosti obtoženki izrečene kazni, ob sklicevanju na sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I K 18601/2014, izrečeno 25. 4. 2014, za pritožbeno sodišče neprepričljivo.