ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 153/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - prometna nesreča - ekskulpacijski razlog - ravnanje tretjega
Živali (konj) v prometu niso nepričakovan pojav. Zato ni podan ekskulpacijski razlog - ravnanje tretjega, ki je žival (konja) na takšen ali drugačen način spustil na cestišče. Za škodo, ki jo delavec utrpi v prometni nesreči, objektivno odgovarja delodajalec, ki ga je šteti za obratovalca motornega vozila. Poklicna uporaba motornega vozila predstavlja nevarno dejavnost, saj statistično ni mogoče izključiti nastanka škode kljub ustrezni skrbnosti.
ZDR člen 82, 82/1, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4. ZPP člen 98, 98/5, 343.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pooblastilo - brezplačna pravna pomoč - zavrženje pritožbe
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je podana zaradi neuspešnega poskusnega dela, ni nezakonita, če delavcu pred podajo odpovedi ni omogočen zagovor.
Odločba o podelitvi brezplačne pravne pomoči ne more nadomestiti pooblastila, ki ga stranka poda odvetniku za zastopanje v individualnem delovnem sporu.
cenitveno poročilo – vročanje – pristop k izvršbi - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje mora vročiti cenitveno poročilo vsem (tudi pristopljenim) upnikom, ne le upniku vodilne zadeve in dolžniku, da lahko nanj podajo pripombe, saj jih veže kasnejši (pravnomočni) sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.
obstoj najemne pogodbe – absolutna bistvena postopkovna kršitev – izpodbijanje dejanskega stanja - spor majhne vrednosti
Vprašanje dokazne ocene pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ni dopusten pritožbeni razlog. Vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na pritožbeno stališče, da bi morala tožeča stranka dokazati obstoj pogodbe med pravdnima strankama, katero je v spis vložila nepodpisano in, da bi moralo sodišče odločati na podlagi pravil o dokaznem bremenu, predstavlja pritožbeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZDSS-1 člen 61, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – procesna predpostavka
Tožnica bolniški stalež od 21. 4. 2011 do 27. 9. 2011 uveljavlja neutemeljeno. Za obdobje od 21. 4. 2011 do 24. 6. 2011 ji je bil stalež že priznan s strani osebne zdravnice, zato sodišče ni imelo nobene podlage, da bi ponovno presojalo že odobren stalež, za obdobje od 25. 6. 2011 do 27. 9. 2011 pa ni obstajala procesna predpostavka, ker toženec o tem ni odločal.
ZPP člen 285, 286, 286/4, 286/6, 362, 362/2. ZFPPod člen 27.
družbenica izbrisane družbe – prenos poslovnega deleža – dokazovanje – prekluzija – skrbnost stranke pri predlaganju dokazov – materialno procesno vodstvo – stališče pritožbenega sodišča – novi dokazi v ponovljenem postopku
Naknadna predložitev Pogodbe o prenosu poslovnega deleža v konkretnem primeru toženi stranki ne more iti v škodo, saj tudi sodišče prve stopnje v prvotnem sojenju te pogodbe ni smatralo za odločujoč dokaz.
prenos terjatve namesto plačila – odgovornost dolžnika za resničnost in izterljivost terjatve – prenesena terjatev v višini izterjevane terjatve
Res je, da dolžnik odgovarja za resničnost in izterljivost prenesene terjatve, vendar pa to pomeni, da ima upnik do dolžnika nov materialnopravni zahtevek iz tega pravnega naslova, nikakor pa to ne pomeni, da določba tretjega odstavka 127. člena ZIZ ne učinkuje, če prenesena terjatev ne obstaja ali je neizterljiva.
Tožeča stranka ni navedla nobenih podatkov za taksno oprostitev, zato je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrnilo in ne zavrglo. Sodišče prve stopnje na podlagi pravil o nepopolnih vlogah tožeče stranke tudi ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev, prav tako pa v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev. Odločilnega pomena za izpodbijano odločitev je tako, da tožeča stranka ni zadostila trditveni podlagi, ne pa izostanek obrazca ZST-1. Slednji predstavlja zgolj dokaz, ki je namenjen potrjevanju že zatrjevanih dejstev.
javni uslužbenec plača - prikrajšanje pri plači - dejansko delo - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Ker tožnica (srednja medicinska sestra) nima izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela diplomirane medicinske sestre, in ker tega dela tudi ni opravljala, njen tožbeni zahtevek za predložitev pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto diplomirane medicinske sestre in za plačilo prikrajšanja pri plači ni utemeljen.
Ker toženec odgovora na tožbo ni podal v roku 30 dni, je sodišče ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
nepremoženjska škoda – posredni oškodovanec – duševne bolečine zaradi invalidnosti bližnjega – posebno težka invalidnost
Četudi je tožnikov sin pri spletanju in vzdrževanju socialne mreže bistveno omejen zaradi čustvene spremenjenosti (depresivno čustvovanje, anksioznost, visoka suicidna ogroženost), pa to ob pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah o zelo uspešni rehabilitaciji (tožnikov sin opravlja vse najpomembnejše osnovne funkcije samostojno in pri njih ni odvisen od pomoči drugih, po poškodbi je uspešno nadaljeval in zaključil srednjo šolo, nadaljeval s fakultetno izobrazbo in poklicno prekvalifikacijo, da so njegove sicer nekoliko upadle intelektualne sposobnosti še vedno na takšnem nivoju, da lahko z večjim naporom še napreduje, da je po poškodbi opravil vozniški izpit, da je že delal in želi tudi v bodoče najti ustrezno zaposlitev) še ne pomeni, da je njegovo stanje po poškodbi mogoče uvrstiti v okvir pravnega standarda posebno težke invalidnosti.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1. KZ-1 člen 236, 236/1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovna skrivnost - test sorazmernosti - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnik je sicer formalno kršil pravilnik o komuniciranju tožene stranke (kot se mu očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ker je v času, ko ni bil določen kot govorec tožene stranke, podal intervju za časopis in v njem tudi objavil članek. Kljub temu pa odpoved ni zakonita, saj je treba prepoved tožene stranke, da bi delavci podajali izjave za javnost, tehtati s pravico delavca (tožnika), da v medijih pojasni svoje stališče glede razlogov za razrešitev s funkcije člana uprave in da odgovori na objave, ki se nanašajo nanj. Zaradi takšnega ravnanja ni utemeljena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker je tožnik zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo vložil 21. 3. 2011, se mu dodatek lahko izplačuje od prvega dne naslednjega mesca po vložitvi zahteve in še šest mesecev za nazaj, torej od 1. 10. 2010, zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu izplača vse od 1. 2. 2008, ko ni bil več zmožen samostojno opravljati večine življenjskih opravil.
ZDR člen 72, 72/1, 72/1-6, 75. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 48, 48/1, 339, 339/1, 339/1-4, 482, 482/1, 482/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodja - odpoklic - utemeljen razlog - stvarna pristojnost
S tožnikovim odpoklicem s funkcije poslovodje pri toženi stranki je podane utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo tako dogovorjeno z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili za opravljanje poslovodne funkcije.
Pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe, da je bil v prvem sklepu o zavrženju predloga poučen, da lahko vloži nov predlog, ko pridobi zdravniško spričevalo odgovarja, da sodišče s takšno navedbo storilca ni v ničemer zavedlo, saj bi storilec nov predlog, ki bi bil popoln, lahko vložil v zakonsko določenem roku. Storilec tega ni storil, pač pa šele več mesecev po izteku roka, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je takšen ponovni predlog kot prepozen zavrglo, pravilna. Pritožnik namreč razen zatrjevanja, da je nov predlog vložil prepozno, ker zdravniškega spričevala ni mogel pridobiti pravočasno iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni predložil za svoje trditve nobenega dokaza. Zgolj zatrjevanje razlogov pa za drugačno odločitev sodišča ne zadostuje.
ugovor zoper sklep – izvršilni naslov - hipotekarni dolžnik – izvršba ne nepremičnine – ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine – ugovor tretjega – nečelo superficies solo cedit
Tretji je glede na predmet izvršbe v primerjavi s hipotekarnim dolžnikom v drugačnem položaju, ker njegova obramba temelji na izhodišču, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ), kar ne velja za hipotekarnega dolžnika, saj lastninska pravica izvršbe na zastavljeno nepremičnino ne more preprečiti, ko je bistvo zastavne pravice prav v poplačilu iz vrednosti zastavljene stvari (prvi odstavek 128. člena SPZ). Ugovore materialnega prava glede hipoteke na predmetu izvršbe kot tudi glede terjatve, ki lahko vplivajo na veljavnost obeh pravic in s tem na izid izvršilnega postopka lahko uveljavlja v ugovoru dolžnikov.
ZDR člen 73, 73/3. ZPIZ-1 člen 94, 390, 391, 397, 446.
nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-1 – nadomestilo za čas čakanja po ZPIZ
Kljub temu da je tožnik invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve oziroma razporeditve na drugo ustrezno delo vse od leta 1995 dalje, ne more uveljaviti pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo po ZPIZ, ker ni bil uživalec nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo, zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila za čas čakanja pa je bila vložena v času veljavnosti ZPIZ-1, ki te pravice ne pozna več.
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) člen 3, 3/1, 7, 7/2. URS člen 2, 25, 34, 50. ZIZ člen 9, 9/2, 9/7, 17, 17/1, 20a, 20a/1, 21, 21/1, 53, 53/1. ZN člen 4. ZPMOZO-1 člen 2. ZPotK člen 13, 13/5, 21, 21/1. ZPP člen 3, 3/3.
neposredno izvršljiv notarski zapis – dogovor o obrestni meri zamudnih obresti – potrošniške pogodbe – kapitaliziranje obresti
Če je nasprotje dogovora glede zamudnih obresti s prisilnimi določili očitno in ga lahko izvršilno sodišče druge stopnje ugotovi že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (prvi odstavek 17. člena ZIZ).
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da mora odvetnik kot skrbni pravni strokovnjak brati vabilo in se zglasiti na tisti lokaciji, ki je v vabilu za opravo naroka za glavno obravnavo določen.