Toženec je na pritožbo tožnika odločil v njegovo škodo in odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči odpravil. Ker pogoji po ZUP za odločitev v škodo pritožnika niso bili izpolnjeni, je sodišče drugostopenjsko odločbo utemeljeno odpravilo.
ZDR člen 128, 128/2, 147, 158. Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti člen 16, 16/3.
plača - dodatek k plači - nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnik je upravičen do plačila za ure, ki jih je opravil preko polnega delovnega časa, saj mu tožena stranka kompenzacije teh ur (s prostimi dnevi) ni omogočila.
odpravnina - božičnica - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi izredne odpovedi delodajalca (in ne zaradi razrešitve z delovnega mesta vodje komercialnega sektorja), ni upravičen do odpravnine. Prav tako ni upravičen do 13. in 14. plače, saj je 13. plačo v obliki regresa za letni dopust že prejel, 14. plača pa v družbi ni bila izplačana.
ZD člen 214, 214/2, 214/2-6. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 21, 21/1, 38, 44, 44/1, 44/5, 52, 52/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 163, 163/1, 165, 165/2, 350, 350/2.
primernost izvršilnega naslova – določnost izvršilnega naslova – sklep o dedovanju kot izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
Izvršbo je dopustno dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova, izvršilno sodišče pa mora na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe paziti po uradni dolžnosti, čeprav ugovor v tej smeri ni obrazložen.
Sklep o dedovanju že po svoji naravi praviloma vsebuje le ugotovitev posameznih pravic ob dedovanju (razglasitev dedičev in navedba pravic drugih oseb iz zapuščine – 214. člen Zakona o dedovanju), ne pa tudi dajatveni izrek, ki je edini lahko tudi izvršljiv, zato je potrebna pri presoji primernosti sklepa o dedovanju za izvršbo določena mera zadržanosti.
Primerna opredelitev tožbenega zahtevka, ki je povzet v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ) terjati dodatnega vsebinskega odločanja.
ZST-1 člen 3, 3/1, 18, 5, 5/1, 5/1-2.. ZST-1 tarifna številka 4011-4015, 1111, 1112.. ZIZ-UPB4 člen 62, 62/2.
vračilo dela plačane sodne takse - umik tožbe - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
V konkretnem primeru je izvršilno sodišče svoje delo v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine v celoti opravilo in v njem izdalo pravnomočno sodno odločbo, tožeča stranka pa je tožbo umaknila šele potem, ko se je pravdni postopek že začel. Zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki po tarifni številki 1112 ZST-1 upravičeno vrnilo 2/3 plačane sodne takse za pravdni postopek, upravičeno pa je bil zavrnjen njen zahtevek za vrnitev 2/3 plačane sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Pri presoji o verjetnosti terjatve upnikov je potrebno upoštevati, da institut ločitve zapuščine z izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine, še ne bo dosegel svojega namena, ki je v tem, da se zapustnikovi upniki poplačajo iz zapuščine, ne da bi jim pri tem škodili (jih prehitevali) upniki prezadolženega dediča. Ta namen bo dosežen le, če bo upnik sprožil ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Zapuščinsko sodišče mora zato ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek, v katerem bodo lahko dosegli poplačilo svoje terjatve
plača - uvrstitev v plačni razred - diskrecijska pravica
Uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred je odvisna od odločitve njegovega predstojnika. Ker ne gre za pravico, ki bi šla javnemu uslužbencu na podlagi zakona, je ta ne more iztožiti. Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače, kot bi šla na podlagi uvrstitve v višji plačni razred, ni utemeljen.
ZSReg člen 26, 43, 43/1. ZFPPIPP člen 430, 430/1, 430/2. ZPP člen 142, 142/4, 149, 149/4.
vročitev – potrdilo o vročitvi – zavrženje pritožbe
Vročitve na poslovnem naslovu „ni mogoče opraviti“ takrat, ko je oseba, ki bi ji bilo treba opraviti vročitev na naslovu „neznana“ ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke „ne dvigne“ (pravno sta torej obe situaciji izenačeni).
Skrbna in vestna dokazna ocena zahteva oceno vsega, kar je priča izpovedala v zvezi z določeno pomembno okoliščino, prav tako pa celotno oceno listinskih dokazov.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da priobčevanje fonogramov s pomočjo radijskega sprejemnika v poslovnih prostorih izven poslovnega časa, v običajnem krogu znancev, ne pomeni javnega predvajanja fonogramov. Ker so poslovni prostori namenjeni javnemu obratovanju in obisku, in so torej javni prostori, že dejstvo, da se radijski sprejemnik, ki deluje, nahaja v teh prostorih, zadošča za javno priobčevanje, ki je avtorskopravno relevantno.
Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo zahtevati plačilo nadomestila zaradi neopravičene uporabe ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni. Zahtevek tožeče stranke je torej v delu, ki se nanaša na mesečno poročanje nesklepčen.
postopek za delitev solastnine – sposobnost biti udeleženec – smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga – neodpravljiva pomanjkljivost
Pred vložitvijo predloga umrla nasprotna udeleženka ne more biti udeleženka v pravdnem postopku. Gre za neodpravljivo pomanjkljivost, katere posledica je nedovoljenost predloga, kolikor se nanaša na umrlo osebo.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izpodbijanje sklepa o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – solastništvo nepremičnine – odgovornost RS za zapustnikove dolgove
Če je želela dolžnica z ugovorom uveljaviti prenehanje njene odgovornosti za zapustničin dolg iz razloga, da ni več solastnica nepremičnine, ji je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, da odgovornost ni omejena po vrsti premoženja, temveč po vrednosti. Dolžnica ni v ugovoru podala trditev, niti predlagala dokazov, da je vrednost celotnega premoženja, ki je nanjo prešlo, že izčrpana.
Dolžnica ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je njen solastninski delež na nepremičnini manjši, kot je dovoljeno v sklepu o nadaljevanju izvršbe, ter da zaradi odsvojitve ni več solastnica nepremičnine, čeprav je zemljiškoknjižno stanje drugačno.
Sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom (poleg ali na mesto že dovoljenega) sme dolžnik izpodbijati z ugovorom samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe.
Le če bi sodišče ugotovilo, da je v konkretnih okoliščinah primera prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika (ker so na primer terjatve stečajnega dolžnika do upnika (tretje osebe) fiktivne), bi bilo dejanje kompenzacije izpodbojno.
Na poslovno prakso ni mogoče sklepati zgolj iz primerov plačil, ki jih sedaj s tožbo izpodbija tožnik. Nesprejemljivo bi bilo stališče, da se je poslovna praksa začela oblikovati med strankama glede roka izpolnitve šele s prvim izpodbijanim dejanjem.
Običajnost roka izpolnitve je moč presojati le na podlagi poslovne prakse, ki je med poslovnima strankama dolgotrajnejša in s tem ustaljena.
Ker pravne posledice uspešnega izpodbijanja tožnikovih pravnih dejanj po 1. odst. 278. člena ZFPPIPP nastanejo, ko postane sodba pravnomočna, po 2. odstavku 278. člena ZFPPIPP pa mora oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje opravljeno, stečajnemu dolžniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela, se izkaže tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od celotne vtoževane glavnice za čas od 07. 11. 2009 dalje materialnopravno neutemeljen.
lastninska pravica - pravica uporabe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - vstop dedičev v pravdo - originarna pridobitev lastninske pravice - smrt stranke s pooblaščencem
Posledica lastninjenja po ZLNDL je bila originaren način pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona. Zato je tožeča stranka pravilno postavila ugotovitveni tožbeni zahtevek.
Dediči umrle tožnice so pravdna stranka že od njene smrti dalje, čeprav so še neznani, na njih se pravilno glasi tudi izrek izpodbijane sodbe. Dediči torej niso pravdna stranka šele od formalnega vstopa v pravdo.
civilna kazen – kršitev avtorskih pravic – dolžnost uporabnikov obveščati - pridobitev soglasja za javno priobčitev varovanih del – posredovanje podatkov o prejetih avtorskih honorarjih
Ker kolektivna organizacija ne zatrjuje, da bi uporabi avtorskih del nasprotovala, je uporabnik s prijavo uporabe avtorsko varovanih del zadostil obveznosti pridobitve soglasja za javno priobčitev varovanih del.
Ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo strošek (izdatek) in ne dohodek.
solastnina – neupravičena obogatitev – neuporaba nepremičnin - solastnik – zahtevek za uporabo nepremičnine – dopustitev uporabe – pravno pomembno dejstvo – trditvena podlaga - vezanost sodišča na trditveno podlago
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje mora biti vselej konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve. Solastnik mora od drugega solastnika zahtevati dopustitev uporabe.
Če stranka za svojo trditev o pravno pomembnem dejstvu predlaga določen dokaz, sodišče za utemeljitev dokazne ocene lahko uporabi katerokoli informacijo, ki jo o tem pravno pomembnem dejstvu ta dokaz posreduje.
ZPP člen 77, 205, 205/1, 205/1-4, 208. ZFPPIPP člen 245.
osebni stečaj pravdne stranke - omejitev poslovne sposobnosti - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika
Prva toženka z uvedbo stečajnega postopka ni izgubila poslovne sposobnosti, zaradi česar bi sodišče moralo pravdni postopek prekiniti. Prva tožena stranka je poslovno (in z njo pravdno) sposobnost izgubila zgolj glede razpolaganja z njenim premoženjem, ki sodi v stečajno maso. Tako je treba ugotoviti, ali je predmet obravnavanega spora premoženje, ki spada v stečajno maso, ali ne.
Do prekinitve postopka ne pride v primerih, ko stranka kljub uvedbi postopka osebnega stečaja še vedno ima poslovno in pravdno sposobnost glede predmetna obravnavanja v določeni pravdi.
Navedba, da je dejansko stanje že dovolj razjasnjeno, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Zaslišanje priče je bilo predlagano v zvezi z odločilnim dejstvom, zato opustitev njenega zaslišanja predstavlja uveljavljeno bistveno kršitev.
ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – oblika zahtevka – zahtevek na razveljavitev pogodbe - predkupni upravičenec
Tako sedaj veljavni OZ kot pred njim ZOR od predkupnega upravičenca ne „pričakujeta“ le vložitve zahtevka na razveljavitev pogodbe, ampak tudi postavitev zahtevka na sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji (kar je smisel uveljavljanja predkupne pravice). Oblikovalnemu zahtevku (zahtevku na razveljavitev kupoprodajne pogodbe) je zato moč ugoditi samo, če je skupaj z njim postavljen tudi dajatveni (na sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji).
stroški stečajnega postopka – soglasje sodišča – predlog upravitelja – pravni interes za pritožbo – terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave – občasne terjatve – redno poslovanje družbe – čas sklenitve pogodb
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da se posamezne obveznosti lahko plačajo kot strošek stečajnega postopka le pod pogojem, da so nastale na podlagi pogodb, sklenjenih v prisilni poravnavi in ne na podlagi pogodb, ki so bile morebiti sklenjene pred začetkom prisilne poravnave, ker tako določa 2. odstavek 289. člena ZFPPIPP.
V poslovni praksi niso redke pogodbe o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z dogovorjenimi sukcesivnimi dobavami (blaga ali storitev), pri katerih terjatve upnikov nastanejo z vsakokratno dobavo blaga ali storitve. Zato je nesprejemljivo pritožbeno stališče, da bi morale biti v postopku prisilne poravnave sklenjene nove pogodbe (tudi pogodbe o zaposlitvi).