odpravnina - božičnica - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi izredne odpovedi delodajalca (in ne zaradi razrešitve z delovnega mesta vodje komercialnega sektorja), ni upravičen do odpravnine. Prav tako ni upravičen do 13. in 14. plače, saj je 13. plačo v obliki regresa za letni dopust že prejel, 14. plača pa v družbi ni bila izplačana.
ZD člen 214, 214/2, 214/2-6. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 21, 21/1, 38, 44, 44/1, 44/5, 52, 52/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 163, 163/1, 165, 165/2, 350, 350/2.
primernost izvršilnega naslova – določnost izvršilnega naslova – sklep o dedovanju kot izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
Izvršbo je dopustno dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova, izvršilno sodišče pa mora na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe paziti po uradni dolžnosti, čeprav ugovor v tej smeri ni obrazložen.
Sklep o dedovanju že po svoji naravi praviloma vsebuje le ugotovitev posameznih pravic ob dedovanju (razglasitev dedičev in navedba pravic drugih oseb iz zapuščine – 214. člen Zakona o dedovanju), ne pa tudi dajatveni izrek, ki je edini lahko tudi izvršljiv, zato je potrebna pri presoji primernosti sklepa o dedovanju za izvršbo določena mera zadržanosti.
Primerna opredelitev tožbenega zahtevka, ki je povzet v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ) terjati dodatnega vsebinskega odločanja.
ZST-1 člen 3, 3/1, 18, 5, 5/1, 5/1-2.. ZST-1 tarifna številka 4011-4015, 1111, 1112.. ZIZ-UPB4 člen 62, 62/2.
vračilo dela plačane sodne takse - umik tožbe - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
V konkretnem primeru je izvršilno sodišče svoje delo v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine v celoti opravilo in v njem izdalo pravnomočno sodno odločbo, tožeča stranka pa je tožbo umaknila šele potem, ko se je pravdni postopek že začel. Zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki po tarifni številki 1112 ZST-1 upravičeno vrnilo 2/3 plačane sodne takse za pravdni postopek, upravičeno pa je bil zavrnjen njen zahtevek za vrnitev 2/3 plačane sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Kljub temu, da je tožnik s toženo stranko ob prenehanju delovnega razmerja podpisal sporazum, v katerem je navedeno, da so urejene vse medsebojne obveznosti, v sporu utemeljeno vtožuje plačilo kolektivnih dodatkov k plači, za katere se je tožena stranka dogovorila s sindikatom, saj tožnik ob podpisu sporazuma s tem dogovorom ni bil seznanjen. Tako se pravici iz naslova kolektivnih dodatkov k plači ni mogel veljavno odpovedati.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 1, 1/3, 43, 44. ZDSS-1 člen 28, 28/1.
umik tožbe – izostanek z naroka – ustavna odločba
Ker je ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 28. člena ZDSS-1, kar je začelo učinkovati še pred pravnomočno odločitvijo v sporu med tožnico in tožencem o pravicah iz invalidskega zavarovanja, je pritožbeno sodišče sklep o ustavitvi postopka zaradi neudeležbe tožnice na prvem naroku za glavno obravnavo, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v odločitev o tožbenem zahtevku.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – dokazna ocena
Prvi in drugi toženec (prvi toženec kot varnostnik – spremljevalec, drugi toženec kot varnostnik – voznik), pri opravljanju svojega dela (to je prevzem in oddaja gotovine) nista ravnala v skladu z navodili delodajalca in predpisi. Vrednostnih vrečk z gotovino nista štela, čeprav bi jih morala, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo njuno ravnanje hudo malomarno. Pri presoji elementov odškodninske odgovornosti delavca ni bistveno, ali se je delavec okoristil, ampak je bistveno, ali je zaradi njegovega protipravnega ravnanja delodajalcu nastala škoda. Le-ta pa je nastala, ker prevzeta vrednostna vrečka z gotovino ni bila oddana v trezor banke.
Upravičenka do dodatka za pomoč in postrežbo je umrla pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe. Ker so pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, tožnica – dedinja po pokojni upravičenki te pravice ne more uveljavljati.
Pri presoji o verjetnosti terjatve upnikov je potrebno upoštevati, da institut ločitve zapuščine z izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine, še ne bo dosegel svojega namena, ki je v tem, da se zapustnikovi upniki poplačajo iz zapuščine, ne da bi jim pri tem škodili (jih prehitevali) upniki prezadolženega dediča. Ta namen bo dosežen le, če bo upnik sprožil ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Zapuščinsko sodišče mora zato ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek, v katerem bodo lahko dosegli poplačilo svoje terjatve
Toženec je na pritožbo tožnika odločil v njegovo škodo in odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči odpravil. Ker pogoji po ZUP za odločitev v škodo pritožnika niso bili izpolnjeni, je sodišče drugostopenjsko odločbo utemeljeno odpravilo.
pripombe na izvedensko mnenje – prekluzija – nov izvedenec
Tožnik v roku, ki mu ga je ob vročitvi izvedenskega mnenja postavilo sodišče, na izvedensko mnenje ni podal pripomb. Zato zgolj pavšalnega prerekanja ugotovitev sodnega izvedenca in predloga za postavitev novega sodnega izvedenca, podanega na naroku, sodišče ni dolžno upoštevati.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/6, 443.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPIPP – družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe – solidarna odgovornost za izpolnitev obveznosti – prehod obveznosti iz družbe na družbenika
Aktivni družbeniki so pravni nasledniki glede obveznosti izbrisane družbe (singularno nasledstvo). Tako je v 1. tč. 1. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno, da izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo svoje terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov, pri čemer je v 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno tudi, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 89, 96, 116, 116/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - bolniški stalež
Ker pri toženi stranki ni prišlo do prenehanja potrebo po delu večjega števila delavcev, tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa presežnih delavcev in delavca, ki mu bo podala odpoved, izbrati na podlagi v ZDR določenih kriterijev. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je utemeljeno podala tožniku, čigar delo je postalo nepotrebno.
nadomestilo za invalidnost - sprememba v stanju invalidnosti - nove omejitve v okviru iste kategorije
Pri tožniku je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, saj so zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja potrebne dodatne omejitve pri delu, čeprav še nadalje ostaja invalid III. kategorije. Kot invalid III. kategorije s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z dodatnimi omejitvami nima več pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo, temveč pravico do nadomestila za invalidnost.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog- utemeljen razlog - akt o sistemizaciji - sodno varstvo
Tožena stranka s sprejemom novega akta o sistemizaciji ni spremenila le plač, ampak je vzpostavila sistem inženirskih delovnih mest in jih poimenovala z novimi nazivi, na novo je določila pooblastila in odgovornosti, opise del in nalog ter zahtevana znanja in sposobnosti. Na podlagi te spremembe je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
OZ člen 190, 191. ZDR člen 131, 131/1, 159. ZPos člen 38.
regres za letni dopust - vrnitveni zahtevek - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka, ki je tožencu (poslancu po prenehanju mandata, ki je prejemal nadomestilo plače) izplačala regres za letni dopust, je zaradi jasnih zakonskih določb morala vedeti, da tožencu ta pravica ne pripada. Iz tega razloga njen zahtevek za vračilo (neutemeljeno izplačanega regresa za letni dopust) ni utemeljen.
ZPP člen 191, 191/1-1, 367.a, 367.a/2, 367.b, 367.b/2, 373, 373/1, 481, 481/1, 484, 490. ZST-1 člen 5, 5/1.
uporaba pravil o postopku v gospodarskih sporih – subjektivni kriterij – sosporništvo – dovoljenost revizije v gospodarskem sporu – formalni preizkus revizije po plačilu sodne takse – razlikovanje med revizijo in predlogom za dopustitev revizije
Tožeči stranki sta v tej pravdi materialna sospornika, njune pravice in obveznosti se opirajo na isto dejansko in pravno podlago in sta torej sospornika po 1. tč. 1. odst. 191. čl. ZPP, zaradi česar gre za gospodarski spor po 484. čl. ZPP.
ZDR člen 109, 112, 112/2. ZDoh-2 člen 44, 4/9. ZPSV člen 3, 3/3. ZDSS-1 člen 40.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta - davki - prispevki - vzorčni postopek
V konkretnem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnica uveljavlja terjatev iz naslova odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, ni nobenih bistvenih posebnosti glede na zadevo, ki se je vodila kot vzorčna zadeva (v zvezi s sodelavcem tožnice, ki je prav tako podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo stališča, kot so bila zavzeta v vzorčnem postopku (da je bila odpoved zakonita, da gre pri upoštevanju delovne dobe za delovnopravno kontinuiteto ...).
aktivni družbenik – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka zoper aktivnega družbenika – odgovornost za neplačane obveznosti izbrisane družbe
Za nadaljevanje postopka in vodenje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe po spremenjeni ureditvi ni odločilno zgolj dejstvo, kdo je bil v času izbrisa družbe vpisan v sodnem registru kot njen družbenik, ampak tudi, kdo je to bil v obdobju zadnjih dveh let pred izbrisom.