Če sklene upnik pogodbo o ustanovitvi služnosti rabe z določeno osebo (bodočim služnostnim zavezancem), in služnost ni bila vpisana v zemljiško knjigo, nepremičnina pa je bila kasneje prodana, ne more zahtevati izdaje zemljiškoknjižnega dovolila od novega lastnika nepremičnine, četudi je ta pri nakupu nepremičnine od služnostnega zavezanca bil nedobroveren.
postopek razdelitve solastnine – manj verjetna pravica - napotitev na pravdo – domneva lastninske pravice – zemljiškoknjižno stanje - spor o višini solastninskih deležev
Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, kar velja smiselno tudi za višino solastninskih deležev posameznih solastnikov na solastni nepremičnini. Kdor trdi, da obstaja določeno pravno razmerje (v konkretnem primeru, da so solastninski deleži na nepremičnini drugačni kot izkazuje zemljiška knjiga), je dolžan to dokazovati, ne pa tisti, ki soglaša z zemljiškoknjižnim stanjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068345
ZZZDR člen 129, 132. ZPP člen 413.
preživljanje otrok – zvišanje preživnine – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena – stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki
Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in z zmožnostjo njegovih staršev. Tega ni mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja.
V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Navedeno načelo izključuje možnost uporabe načela uspeha pri presojanju zahtevkov za povrnitev stroškov in kot izhodiščni princip vzpostavlja načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena, vendar pa tega načela ni mogoče uporabiti v primeru popolnega neuspeha s tožbo.
V skladu s 109. členom ZPP lahko sodišče denarno kazen izreče za žaljivo vlogo. Vloga, ki zaradi svoje preobsežnosti, nerelevantnosti oziroma čustvene nabitosti “obremenjuje“ postopek, zgolj iz teh razlogov še ni žaljiva. Za „boj“ s takimi vlogami ima sodišče na voljo druga procesna sredstva in ne 109. člen ZPP.
plačilo sodnih taks – obrazec o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Ker tožnik predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni predložil pisne izjave o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, je sodišče prve stopnje v skladu s pravili o nepopolnih vlogah tožnika pravilno opozorilo na posledice, če vloge ne bo ustrezno dopolnil.
premoženjska škoda – skrbnost dobrega strokovnjaka – odgovornost vzdrževalca ceste
Cesta, na kateri je tožnik utrpel škodo, je bila v izredno slabem stanju. Toženka kot vzdrževalec takšne ceste, je v skladu s skrbnostjo, kakršna se zahteva od dobrega strokovnjaka bila dolžna pogostnost pregledov in način vzdrževanja ceste prilagoditi stanju ceste.
popolnost tožbe – sklepčnost tožbe - poziv na dopolnitev tožbe – prekluzija – spor majhne vrednosti
Popolnost tožbe je predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je sploh mogoče preizkusiti, ali je tožba sklepčna. Poziv sodišča k odpravi nepopolnosti tožbe ni povezan z vprašanji prekluzije in navajanja dejstev. Šele ko je tožba popolna, je na vrsti presoja ali gre v posameznem primeru za spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ni izključni kriterij za uporabo določb o sporu majhne vrednosti in za presojo morebitne sklepčnosti tožbe.
predhodna odredba – domneva nevarnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zanikanje obligacijskega razmerja
V skladu s prvo alinejo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ se nevarnost kot podlaga za izdajo predhodne odredbe domneva le, če se predlog za zavarovanje opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Določba je bila sprejeta, da bi se preprečilo oziroma omejilo možnosti zlorab ugovorov proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kadar dolžnik poda pavšalen ugovor, v katerem zanika obligacijsko razmerje z upnikom, ne pa tudi za primere, ko dolžnik v ugovoru navaja druge ugovorne razloge, s katerimi izpodbija kondemnatorni del sklepa o izvršbi.
stranska intervencija - intervencijski interes upnika stranke
Intervencijski interes je podan, če intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti, in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo.
Nikakršne zveze ni med razmerjem upnika (delničarja) stečajnega dolžnika do stečajnega dolžnika in med razmerjem stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov. Navedena razmerja so povsem ločena, samostojna in drug od drugega neodvisna.
Za odločitev o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je odločilno, da je izpolnjen dejanski stan po določbi 44. člena ZNP. Ni potrebno, da bi moralo biti izkazano tudi ogrožanje pravic in koristi nasprotne udeleženke z njenimi dejanji.
zapuščina brez dediča – odgovornost za zapustnikove dolgove
Republika Slovenija odgovarja za pokojnikove obveznosti do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Vsekakor mora Republika Slovenija najprej kateremu od zahtevajočih upnikov (ali več upnikom) izpolniti toliko, kolikor znaša vrednost zapuščine in tako zapuščino izčrpati. Šele po izčrpanju zapuščine lahko Republika Slovenija ugovarja, da je njena odgovornost omejena.
regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – neznatna škoda
O tem, da bi toženca s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo, ni mogoče govoriti. Toženca zemljišče obdelujeta – pridobivata seno za živino, zato opustitev takšne dejavnosti, zanju ne pomeni le neznatne škode.
spor majhne vrednosti – mediacijski postopek – poravnalni predlog – listine pripravljene za namene poravnave – dopustnost dokazov
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je šlo v obravnavanem primeru za poravnalni predlog tožeče stranke v okviru mediacijskega postopka (da do srečanja pravdnih strank v njem ni prišlo, pa med pravdnima strankama ni sporno), in ne za izvensodni dogovor med pravdnima strankama. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je zato imelo podlago za neupoštevanje tožnikove poravnalne ponudbe v tem postopku v 309.a členu ZPP.
pravica do pritožbe – plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – odločba o odmeri sodne takse – vrednost spornega predmeta - postopek preverjanja vrednosti spornega predmeta
ZST-1 pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje odloči o ugovoru zoper plačilni nalog, ne ureja, smiselna uporaba določb ZPP pa ni možna. Gre za pravno praznino, ki je ni mogoče zapolniti z uporabo določb ZPP, in gre za situacijo, ko pritožba zoper izpodbijani sklep v tem postopku ni dovoljena.
Vprašanja stvarne pristojnosti, višine taks in vrste postopka je treba čim hitreje razčistiti, zato je postopek preverjanja vrednosti spornega predmeta hiter in preprost. Zadostuje, da sodišče ugotovi sprejemljivo verjetno vrednost. Pri tem lahko uporabi tudi prosti preudarek.
spor majhne vrednosti – opozorilo – posledice pasivnosti – možnost obravnavanja pred sodiščem
V primerih, ko se postopek ni začel s tožbo, temveč s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in je v pravdo prešel šele po vložitvi ugovora in izdaji razveljavitvenega sklepa po II. odst. 62. čl. ZIZ, je določbo čl. 452 ZPP potrebno razlagati upoštevaje posebne značilnosti postopka v sporih majhne vrednosti. Na te pa je ob vročitvi pripravljalne vloge tožeče stranke (ki je po svoji vsebini tožba) toženo stranko potrebno opozoriti in jo seznaniti s pravnimi posledicami, ki jo zaradi pasivnosti lahko zadenejo.
prekluzija – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe s strani materialnopravno neupravičene osebe – cesija terjatve po vložitvi tožbe
Ker je tožena stranka podala ugovor zastaranja terjatve, je utemeljenost uveljavljanja tega ugovora nujno zvezana z ugotavljanjem dneva nastanka tožnikove pravice in ugotavljanjem dejstev v zvezi s pretrganjem zastaralnega roka.
Vložitev tožbe s strani nekoga, ki ni upnik oziroma materialnopravni upravičenec, zastaranja ne more pretrgati.
ZDR člen 109, 112, 112/2. ZDoh-2 člen 44, 4/9. ZPSV člen 3, 3/3. ZDSS-1 člen 40.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta - davki - prispevki - vzorčni postopek
V konkretnem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnica uveljavlja terjatev iz naslova odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, ni nobenih bistvenih posebnosti glede na zadevo, ki se je vodila kot vzorčna zadeva (v zvezi s sodelavcem tožnice, ki je prav tako podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo stališča, kot so bila zavzeta v vzorčnem postopku (da je bila odpoved zakonita, da gre pri upoštevanju delovne dobe za delovnopravno kontinuiteto ...).
aktivni družbenik – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka zoper aktivnega družbenika – odgovornost za neplačane obveznosti izbrisane družbe
Za nadaljevanje postopka in vodenje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe po spremenjeni ureditvi ni odločilno zgolj dejstvo, kdo je bil v času izbrisa družbe vpisan v sodnem registru kot njen družbenik, ampak tudi, kdo je to bil v obdobju zadnjih dveh let pred izbrisom.
plača - uvrstitev v plačni razred - diskrecijska pravica
Uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred je odvisna od odločitve njegovega predstojnika. Ker ne gre za pravico, ki bi šla javnemu uslužbencu na podlagi zakona, je ta ne more iztožiti. Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače, kot bi šla na podlagi uvrstitve v višji plačni razred, ni utemeljen.