ZTuj-1 člen 25, 47, 47/2, 47/2-2, 98, 98/1, 98/1-3. ZZDT-1 člen 32, 34, 35.
nezakonito prebivanje – vstopni naslov – bivanje v nasprotju z vstopnim naslovom
Pojem prebivanja v smislu ZTuj-1 je potrebno razlagati kot čas zadrževanja tujca na ozemlju Republike Slovenije po vstopu na njeno ozemlje, ki traja od prihoda do odhoda oziroma izstopa z državnega ozemlja Republike Slovenije, ne glede na to, ali takšno bivanje traja le nekaj ur ali več dni zaporedoma.
Za ugotovitev prekrška bivanja v Republiki Sloveniji v nasprotju z vstopnim naslovom mora biti iz opisa dejanskega stanja razvidno, na podlagi kakšnega vstopnega naslova je storilec vstopil na ozemlje Republike Slovenije konkretnega dne, kaj je nato med bivanjem na ozemlju Republike Slovenije dejansko počel in ali je imel za namen bivanja, kot ga je dejansko izvrševal v času bivanja na ozemlju Republike Slovenije, ustrezno dovoljenje.
Pogodbene obresti so stranska terjatev, ki po 344. členu OZ zastarajo takrat, ko zastara glavna terjatev. Zamudne obresti pa so po svoji naravi stranske in občasne terjatve, zato dospevajo dnevno, torej za vsak dan zamude posebej. Pri tem se pravilo o triletnem zastaralnem roku za zamudne obresti iz prvega odstavka 347. člena OZ uporabi samo takrat, ko ob vložitvi zahtevka za plačilo zamudnih obresti še ni potekel zastaralni rok za glavno terjatev.
Terjatev za vrnitev posojila zastara v splošnem zastaralnem roku, ki znaša pet let.
Pripoznava dolga ni vezana na nobeno obličnost, zato lahko dolžnik pripozna dolg na različne načine. Zadošča, da dolžnikovo dejanje ali izjava na jasen način izraža njegovo voljo, da priznava dejstva, iz katerih izhaja konkretno pravno razmerje z upnikom tako, da lahko upnik na tej podlagi razumno sklepa, da dolžnik soglaša z obstojem dolga.
ZDR člen 42, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3. ZPP člen 181. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti člen 53.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ugotovitvena tožba - pravni interes - jubilejna nagrada - plača - znižanje plače
Tožena stranka neutemeljeno navaja, češ da tožnica za tožbo z zahtevkom, da se ugotovi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (ugotovitveno tožbo), nima pravnega interesa, saj lahko takšno tožbo vloži na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je tožniku nastala v posledici zloma distalnega dela koželjnice z izpahom zapestja, zloma čolnička v levem zapestju, pretrganja tetive iztegovalke palca leve roke ter udarnine radialnega živca v levem zapestju.
Sklep, s katerim zapuščinsko sodišče v že pravnomočnem sklepu o dedovanju spremeni obseg zapuščine (namesto, da spada v zapuščino polovica stanovanja, navede, da spadajo 3/8 stanovanja), po svoji naravi ni popravni sklep.
odgovornost imetnika živali – pes – vzročna zveza – predvidljivost škodljive posledice – prispevek oškodovanca – policist kot oškodovanec – vmesna sodba
Povsem normalna in s tem predvidljiva posledica ravnanja psa brez ustreznega varstva in nadzorstva v mestu (njenem centru) je, da lahko nastane škoda bodisi v prometu, škoda kot posledica dejstva, da se ljudje psa ustrašijo, pa tudi škoda pri preprečitvi takega ravnanja psu.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, v skladu s katerim pri določitvi preživnine ni upoštevalo otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica. Navedeno stališče sicer odstopa od dosedanje večinske sodne prakse (Vrhovno sodišče o tem vprašanju izrecno še ni zavzelo stališča), vendar pa je odstop utemeljen zaradi uveljavitve ustavne zasnovanosti varstva otrok, družine in starševstva.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – upravičen predlagatelj
Ker ima predlagateljica (so)lastninsko pravico na nepremičninah, na katerih predlaga vzpostavitev etažne lastnine, glede na določbo 3. člena ZVEtL ni upravičena predlagateljica. Udeleženci postopka so kot solastniki vpisani na nepremičninah, ki so predmet predloga za vzpostavitev etažne lastnine, zato lahko vzpostavijo etažno lastnino na podlagi sporazuma, z enostranskim poslom ali na podlagi sodne odločbe. Upravičeni predlagatelji po ZVEtL so lahko le tisti, ki jim le ta zakon omogoča vzpostavitev etažne lastnine.
veljavnost pogodbe – razveljavitev pogodbe - dogovor o sočasni izpolnitvi
Če je dogovor o razveljavitvi pogodbe vezan na izpolnitev nasprotne obveznosti, gre za dogovor o sočasni izpolnitvi. Dokler torej nasprotna obveznost ni izpolnjena, razveljavitev pogodbe ne učinkuje ter prva pogodba v polni meri velja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je s tem, ko je odtujil delovni material tožene stranke, toženo stranko oškodoval in do te mere zlorabil njeno zaupanje, da z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
prejšnja in poznejša oporoka – napotitev na pravdo – veljavnost oporoke
Zapustnica je z zapisom v kasnejši oporoki sama razveljavila prejšnjo oporoko, zato bi zapuščinsko sodišče že z uporabo prava moralo samo ugotoviti, da prejšnja oporoka ni veljavna in ni razlogov za napotitev na pravdo zaradi ugotovitve njene neveljavnosti.
zavrženje tožbe – vrnitev takse – pravica do vrnitve takse – postopek vrnitve takse
Predlagatelja sta vložila svojo vlogo v postopkih, v katerih sta morala plačati sodno takso. S tem sta si omogočila obravnavanje njunih vlog. Prvostopenjsko sodišče je tej svoji dolžnosti zadostilo. Sodna dejanja v smislu 36. člena ZST-1 so bila opravljena.
Sama okoliščina, da sta se oba postopka končala z zavrženjem, pa ne pomeni, da lahko predlagatelja zahtevata vrnitev sodne takse. Kaj takšnega bi bilo mogoče le, če bi to ZST-1 predvidel.
Ugotoviti je, da tožnik ni ravnal po sklepu sodišča, s katerim ga je sodišče pozvalo na dopolnitev tožbe v smislu predložitve še enega izvoda prilog, je pritožba tožnika neutemeljena.
ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6. ZPP člen 163, 163/4.
predhodna odredba – vrste predhodnih odredb
260. člen ZIZ taksativno določa, kakšno predhodno odredbo lahko sodišče odredi in med njimi je v zvezi z nepremičnino dolžnika izrecno omenjena (zgolj) predznamba zastavne pravice. Predhodne odredbe z vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve zakon ne pozna in njene izdaje ne predvideva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068715
ZPP člen 7, 212, 243, 254, 254/3. OZ člen 960, 960/1.
premoženjsko zavarovanje – podzavarovanje – trditveno in dokazno breme – dokazovanje z izvedencem – toča
Sodišče bi moralo upoštevati podzavarovanje, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, ne glede na to, da gre za dokazno breme toženke, izvedenca pa je predlagal tožnik.
Pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ne pomeni, da sodišče ne sme upoštevati dejstva, ki je stranki v škodo, če tega dejstva sama ni bila dolžna dokazovati.
negatorna tožba – priposestvovanje – ugovor res iudicata – določenost tožbenega zahtevka – dobroverna posest
Vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravico. Za utemeljenost takšne tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja.
Za obstoj dobroverne posesti mora biti poleg dejanske oblasti nad stvarjo podana tudi posestnikova zavest o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik lahko v zmoti glede tega, komu dejansko pripada nepremičnina. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti njegova zmota tudi opravičljiva.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. ZPP člen 115, 115/2, 214, 286b, 321, 321/2, 321/3, 323, 323/1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera – pravni naslov - zavrnitev dokazov – opravičena odsotnost iz naroka – razglasitev sodbe – izdaja sodbe
Posestnik, ki misli, da je lastnik stvari, ne ve pa, na kateri podlagi (pravni posel, dedovanje) naj bi lastninsko pravico pridobil, ima razlog za dvom o tem, ali je res lastnik stvari. Takšen posestnik ne more biti dobroverni posestnik.
ZJU člen 120. ZGO-1 člen 204. ZUN člen 71, 78, 144.
javni uslužbenec - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - napredovanje - aneks k pogodbi o zaposlitvi
Tožnica - urbanistična inšpektorica - je nadaljevala z delom kot gradbena inšpektorica. Glede na to, da ji je bil (ne glede na smer njene izobrazbe, ki je bila ustrezna za urbanistično, ne pa gradbeno inšpektorico) priznan status gradbenega inšpektorja z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz statusa gradbenega inšpektorja, veljajo zanjo splošna določila glede uvrstitve v plačni razred in glede napredovanja.
Ker je obdolženec pritožbo zoper sodbo vložil prepozno in je tako sodba o obdolžilnem predlogu postala pravnomočna 16.2.2012, sklepa, s katerim je bil zavrnjen obdolženčev predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in ga je sodišče prve stopnje izdalo 1.3.2012, ni mogoče izpodbijati s samostojno pritožbo, zato je obdolženčeva pritožba zoper sklep z dne 1.3.2012 (kljub napačnemu pravnemu pouku prvostopenjskega sodišča) nedovoljena.