Okoliščine, da je tožnica kot preživninska upravičenka zaradi lastnega nedopustnega ravnanja (dela na črno) ostala brez denarne socialne pomoči (ki jo je prejemala že v letu, ko je bila preživnina prvič določena), ni mogoče šteti v „breme“ toženca kot preživninskega zavezanca.
ZIZ člen 64, 64/5, 65, 65/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49.
ugovor tretjega – izvršba na nepremičnine – pričakovalna pravica – vpis v zemljiško knjigo – verjetnost pravice tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pravica, ki preprečuje izvršbo – učinek prenosa lastninske pravice
Tretji je z verjetnostjo izkazal obstoj svoje pravice, ki preprečuje izvršbo na solastnem deležu sporne nepremičnine, da je ob zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke na sporni nepremičnini v upnikovo korist na nepremičnini že imel lastninsko pravico v pričakovanju, to pa je pravica, ki preprečuje izvršbo. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Prenos lastninske pravice na nepremičnini v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem začne učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe), pri čemer se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
plačilo takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju
Ker v konkretnem primeru tožnica kljub pozivu sodišča prve stopnje zahtevanih listin (izjave o premoženjskem stanju podane na predpisanem obrazcu) ni predložila, je le-to njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks upravičeno zavrglo.
ZAVAROVANJE TERJATEV - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055515
ZIZ člen 38, 55, 64, 64/3, 65, 65/2, 65/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 154.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini - lastništvo nepremičnine – ugovor tretjega – skupno premoženje zakoncev – trditveno in dokazno breme – premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze – stopnja izkazanosti – verjetnost – pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – stroški odgovora na ugovor tretje
Ugovorni razlogi dolžnika, da je polovica nepremičnine, na kateri upnik predlaga ustanovitev zastavne pravice, last tretje, lahko ugovarja le tisti, čigar sredstva so, oziroma tretja oseba in ne dolžnik.
Dejanska podlaga ugovora so trditve o pridobitvi skupne lastnine v premoženjski skupnosti zakoncev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. S temi navedbami je tretja najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala, da ima na ½ teh nepremičnin lastninsko pravico pridobljeno na originaren način, ki lahko preprečuje izvršbo.
negatorna tožba – priposestvovanje – ugovor res iudicata – določenost tožbenega zahtevka – dobroverna posest
Vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravico. Za utemeljenost takšne tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja.
Za obstoj dobroverne posesti mora biti poleg dejanske oblasti nad stvarjo podana tudi posestnikova zavest o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik lahko v zmoti glede tega, komu dejansko pripada nepremičnina. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti njegova zmota tudi opravičljiva.
Pojem udeleženca po drugem odstavku 80. člena ZPPSL je odločilen za presojo, kdo je titular odškodninskega zahtevka v primeru škode, ki jo s svojim delom povzroči stečajni upravitelj. Nedvomno ZPPSL kot specialni predpis, ki ureja odškodninsko odgovornost stečajnih upraviteljev, kot oškodovanca šteje le (vsakega) udeleženca v stečajnem postopku.
Z začetkom stečajnega postopka stečajni dolžnik, ki je bil do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka stranka postopka v procesnem smislu, ta status izgubi in stranke stečajnega postopka so poslej le upniki, ki so ta status pridobili, če so ga pravočasno uveljavljali (s prijavo terjatve v stečajnem postopku). Stečajni postopek pa vodijo organi stečajnega postopka, ki so stečajni senat, stečajni upravitelj in upniški odbor (72. člen ZPPSL). Stečajni upravitelj je tako organ stečajnega postopka oziroma procesni organ sodišča in tako ni stranka postopka.
zamudna sodba - plača - davki - prispevki - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se ob presoji zamudne sodbe ne upošteva. Ker tožena stranka v pritožbi dejansko uveljavlja le ta pritožbeni razlog, ki ni dopusten, je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.
ZDR člen 44, 88, 88/1, 88/1-1, 113, 184. OZ člen 131. ZEPDSV člen 6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - svet zavoda - poseg v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda
Pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku v času, ko je bil predstavnik delavcev v svetu zavoda, ni zakonita, ker tožena stranka pred odpovedjo ni pridobila soglasja sveta zavoda.
Direktorica tožene stranke je nedopustno ravnala, ker je podatke o tožnikovi izobrazbi nepooblaščeno posredovala tretjim osebam v nasprotju z namenom, za katerega so bili zbrani v okviru evidence zaposlenih. To ravnanje se je odrazilo v tožnikovi duševni sferi (tožnik je postal napet, tesnoben, razdražljiv, depresivno razpoložen in pesimističen), zaradi česar je upravičen do odškodnine za nematerialno škodo v višini 2.000,00 EUR.
ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6. ZPP člen 163, 163/4.
predhodna odredba – vrste predhodnih odredb
260. člen ZIZ taksativno določa, kakšno predhodno odredbo lahko sodišče odredi in med njimi je v zvezi z nepremičnino dolžnika izrecno omenjena (zgolj) predznamba zastavne pravice. Predhodne odredbe z vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve zakon ne pozna in njene izdaje ne predvideva.
Ugotoviti je, da tožnik ni ravnal po sklepu sodišča, s katerim ga je sodišče pozvalo na dopolnitev tožbe v smislu predložitve še enega izvoda prilog, je pritožba tožnika neutemeljena.
zavrženje tožbe – vrnitev takse – pravica do vrnitve takse – postopek vrnitve takse
Predlagatelja sta vložila svojo vlogo v postopkih, v katerih sta morala plačati sodno takso. S tem sta si omogočila obravnavanje njunih vlog. Prvostopenjsko sodišče je tej svoji dolžnosti zadostilo. Sodna dejanja v smislu 36. člena ZST-1 so bila opravljena.
Sama okoliščina, da sta se oba postopka končala z zavrženjem, pa ne pomeni, da lahko predlagatelja zahtevata vrnitev sodne takse. Kaj takšnega bi bilo mogoče le, če bi to ZST-1 predvidel.
sredstva rezervnega sklada – rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika – pogodba o upravljanju upravniških storitev – odločanje etažnih lastnikov
53. člen SZ-1 določa zgolj, da je pogodba o opravljanju upravniških storitev sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika, ne predpisuje pa, kot pogoja za veljavno sklenitev pogodbe, roka, v katerem je treba pogodbo podpisati, niti ne določa, da je potrebno navesti poleg podpisa posameznega etažnega lastnika tudi datum tega podpisa.
OZ člen 179, 199, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 2, 2/2, 155, 155/1, 154, 154/1, 165, 165/1, 165/3, 212, 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 358, 358-5. ZVCP člen 19, 19-21, 28, 28/2, 44, 44/1, 73, 73/3, 83, 83/2, 83/3.
objektivna odgovornost lastnika nevarne stvari – avtomobil – ekskulpacija – višina soprispevka oškodovanke – kolesarka brez čelade – višina odškodnine
Toženec je kot voznik avtomobila in imetnik nevarne stvari, od katere izvira povečana škodna nevarnost za okolico, zavezan k posebni skrbnosti pri udeležbi v prometu. To velja tembolj v prometnih situacijah, ko se na cesti srečuje z otroci kot posebej občutljivo in ranljivo skupino prometnih udeležencev – drugi odstavek 2. člena ZVCP. Pri tožencu sta v obravnavanem primeru, poleg objektivne odškodninske odgovornosti, bili nedvoumno ugotovljeni tudi izrazita neskrbnost in ravnanje v nasprotju s temeljnimi predpisi ZVCP (prekoračitev dovoljene hitrosti in dodatna neprilagoditev hitrosti prehodu za pešce – drugi odstavek 28. člena in prvi odstavek 44. člena ZVCP), ki bi jih toženec kot voznik začetnik prav gotovo moral spoštovati.
Sklep, s katerim sodišče popravi dediča, ker ugotovi, da je dedič, ki je naveden v pravnomočnem sklepu o dedovanju umrl, po svoji naravi ni popravni sklep.
regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Predlog začasne odredbe, ki tožencu nalaga, naj tožnici pošlje ključ, ki odpira ključavnico vhodnih vrat spornega stanovanja, je po vsebini enak tožbenemu zahtevku, s katerim tožnica terja od toženca izročitev ključa istega stanovanja. Tožnica bi torej z začasno odredbo dejansko že dosegla sodno varstvo, ki ga uveljavlja v pravdi. Takšna začasna odredba dopustna le izjemoma, kadar je treba na tak način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Poleg tega pogoja pa bi morala tožnica verjetno izkazati še, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženca mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Presoja tožbenega zahtevka za znižanje preživnine.
Nabava kolesa, pohištva in avto sedeža ne pomeni izrednih stroškov, ki ne spadajo v osnovo za izračun preživnine. Po določbi 2. odstavka 129.a člena ZZZDR mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.
solastnina – delitev solastnine – izločitveni zahtevek iz predmeta delitve
Navedbe nasprotnega udeleženca (ob nasprotovanju predlagateljev) predstavljajo spor o predmetu delitve, ki ga nepravdno sodišče ne more reševati v postopku delitve.
Za utemeljenost izpodbijanega sklepa je tako pomembno zgolj to, da nasprotni udeleženec zatrjuje, da določen del parcele, v nasprotju z zemljiškoknjižnim zapisom ne sodi v solastnino, in da bi moral biti iz nje izvzet. Četudi je to le en od njegovih predlogov za razdelitev solastnine, takšna razdelitev predpostavlja vnaprejšnjo izločitev dela nepremičnine iz solastnine, do česar pa ne more priti v nepravdnem postopku.
SPZ člen 9, 44, 44/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
služnostna pravica – priposestvovanje – pridobitev neobremenjene lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – domneva dobre vere- vidnost izvrševanja služnosti – raziskovalna dolžnost
Pravilno je sodišče prve stopnje uporabilo določilo drugega odstavka 44. člena SPZ, v skladu s katerim pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.