O pravilnosti in zakonitosti odločb toženca je že bilo pravnomočno odločeno v socialnem sporu, ki se je začel s tožbo tožnikovega delodajalca. Sodišče je zato tožnikovo tožbo, s katero izpodbija pravilnost in zakonitost istih odločb toženca, utemeljeno zavrglo.
ZPIZ-1 člen 143. Sporazum o seznamu telesnih okvar poglavje VIII točka 1c, poglavje VI.B točka 15 b.
telesna okvara – invalidnina
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane dokončne odločbe toženca se upošteva dejansko stanje, kakor je obstajalo v času izdaje dokončne odločbe.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 3, 7, 9.
odpis prispevkov
Tožničini dolgovi iz naslova prispevkov niso neizterljivi zaradi zastaranja pravice do izterjave, tožnici pa tudi ni bila dodeljena denarna socialna pomoč, zato pogoji za odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje niso izpolnjeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Tožena stranka se lahko v skladu s svojo poslovno politiko, iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odloči, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljala tožeča stranka, drugače razporedi med zaposlene, tožeči stranki pa poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ker je ob brisanju kozarca ta počil in jo porezal po roki, je podana objektivna odgovornost delodajalca (tožene stranke), saj lahko kozarec v roki poči brez kakšnega vidnega razloga, pri delu se lahko razbije velika količina kozarcev (da se razbijejo tudi v koritu, pomivalnem stroju, pri brisanju in poliranju) in to običajno, še preden se jim spremeni videz zaradi pranja v pomivalnem stroju.
pravdni stroški – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek
Po določbi čl. 44/II ZPP je pri nedenarnih zahtevkih odločilna vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi. Zato je sodišče prve stopnje pri odmeri odvetniških stroškov za vloge, vložene pred sklepom sodišča prve stopnje o ugotovljeni višji vrednosti spornega predmeta, pravilno upoštevalo vrednost spora, navedeno v tožbi.
Glede na tako pomanjkljivo trditveno podlago tožnice sodišče prve stopnje ni bilo dolžno niti ni smelo samo raziskovati dejanskega stanja v priloženih situacijah in sintetični kartici in na ta način namesto stranke dopolnjevati njenih navedb.
Ker tožnica ni imela delovnega dovoljenja, v spornem obdobju (ko je opravljala občasna dela za toženo stranko) ni mogla biti v delovnem razmerju pri toženi stranki, ne glede na to, ali je imelo njeno delo sicer vse elemente delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - vročanje odpovedi
Glede na to, da je tožena stranka tožniku odpoved vročala na nepravi naslov, je začel rok za vložitev tožbe z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teči od dne, ko se je tožnik z odpovedjo oz. dejstvom, da mu je delovno razmerje prenehalo, seznanil.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 171, 171/1, 179. ZVZD člen 5, 33, 33/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - viličar - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Viličar, ki je v uporabi, predstavlja nevarno stvar, tako da je tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik ob trčenju viličarja utrpel, objektivno odgovorna. Poleg tega je za škodo krivdno odgovorna, ker ni poskrbela za varno delo. Tožnikov prispevek k nastanku škode znaša 40 %, saj je bil za delo z viličarjem ustrezno usposobljen, pa kljub temu ni ravnal s potrebno skrbnostjo.
Pritožnik ni uspel ovreči pravilne ocene prvostopnega sodišča, da je na način skupinskega in nekonkretiziranega prerekanja terjatev, zlorabil svoje pridobljene pravice v stečajnem postopku v škodo in breme upnikov, ki jim je prerekal terjatve. Zato je upnike pred pravdanjem in povzročitvijo dodatnih stroškov pravilno zaščitilo na način, da je njegove ugovore zavrglo.
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik, ki je pri toženi stranki opravljal delo preko študentskega servisa, bi moral obstoj delovnega razmerja pred sodiščem uveljavljati v roku tridesetih dni od prenehanja dela.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno izračunalo stroške postopka, ki jih je dolžan tožnik povrniti toženi stranki, je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in prisojeni znesek stroškov postopka znižalo. Hkrati je tožniku glede na uspeh v pritožbenem postopku priznalo pravico do povračila pritožbenih stroškov.
Okoliščine, da je tožnica kot preživninska upravičenka zaradi lastnega nedopustnega ravnanja (dela na črno) ostala brez denarne socialne pomoči (ki jo je prejemala že v letu, ko je bila preživnina prvič določena), ni mogoče šteti v „breme“ toženca kot preživninskega zavezanca.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. ZPP člen 115, 115/2, 214, 286b, 321, 321/2, 321/3, 323, 323/1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera – pravni naslov - zavrnitev dokazov – opravičena odsotnost iz naroka – razglasitev sodbe – izdaja sodbe
Posestnik, ki misli, da je lastnik stvari, ne ve pa, na kateri podlagi (pravni posel, dedovanje) naj bi lastninsko pravico pridobil, ima razlog za dvom o tem, ali je res lastnik stvari. Takšen posestnik ne more biti dobroverni posestnik.
ZPP člen 205, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 20, 301, 301/2.
nadaljevanje postopka – pravne posledice stečaja – poziv stečajnemu upravitelju – pojem terjatve
Pravila 301. člena ZFPPIPP ter 208. člena ZPP se ne izključujejo, marveč ob ustrezni razlagi sobivajo. V primeru, ko se pravdni postopek nanaša na ugotovitev lastninske pravice, se ta v primeru stečaja ene izmed strank nadaljuje po pravilu iz prvega odstavka 208. člena ZFPPIPP in to ne oziraje se na določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev – pogoji za začasno odredbo
Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Nadalje mora upnik za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: (1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, (2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali (3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
V zvezi z drugim ponujenim zavarovanjem terjatve mora dolžnik izkazati, da razpolaga s premoženjem, ki predstavlja ustrezno zavarovanje vtoževane terjatve.
Sodišče prve stopnje je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in bo ocenilo, ali so bila njegova navodila glede izdelave izvedenskega mnenja upoštevana.
Če dopolnitev mnenja obsega le tisto, kar bi moralo že osnovno mnenje, potem izvedencu za dopolnitev ne pripada dodatna nagrada.
ZDR člen 44, 88, 88/1, 88/1-1, 113, 184. OZ člen 131. ZEPDSV člen 6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - svet zavoda - poseg v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda
Pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku v času, ko je bil predstavnik delavcev v svetu zavoda, ni zakonita, ker tožena stranka pred odpovedjo ni pridobila soglasja sveta zavoda.
Direktorica tožene stranke je nedopustno ravnala, ker je podatke o tožnikovi izobrazbi nepooblaščeno posredovala tretjim osebam v nasprotju z namenom, za katerega so bili zbrani v okviru evidence zaposlenih. To ravnanje se je odrazilo v tožnikovi duševni sferi (tožnik je postal napet, tesnoben, razdražljiv, depresivno razpoložen in pesimističen), zaradi česar je upravičen do odškodnine za nematerialno škodo v višini 2.000,00 EUR.
OZ člen 39, 50, 50/1, 280, 280/1, 569, 569/1, 570.
posojilna pogodba – pogodba o dolgoročnem posojilu – causa pogodbe – poroštvena pogodba – navidezna pogodba
Bistvena vsebina posojilne pogodbe, količina denarja in obveznost plačila je bila določena. „Pogodba o dolgoročnem posojilu“ je bila torej po svoji vsebini posojilna pogodba.
Pojem navidezne pogodbe sicer v 1. odstavku 50. člena OZ ni določen. Literatura navidezno pogodbo opredeljuje kot takšno, glede katere vlada soglasje strank, da naj bi zanju ne veljala.