OZ člen 86, 86/1. SZ-1 člen 3, 3/3, 112, 112/1, 112/3, 112/4. ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 44, 44/5, 55, 55/1, 55/1-2, 71, 71/1. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3, 337, 337/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa – ničnost notarskega zapisa – nasprotovanje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom - pogodba o leasingu – izročitev in izpraznitev nepremičnine – utemeljenost odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja - odpovedni rok
Notarski zapis je neposredno izvršljiv le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava (4. člen ZN), ta pa ni dovoljena, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP). Če lahko izvršilno sodišče ugotovi nasprotje že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, mora tako očitno ničnost upoštevati po uradni dolžnosti, saj v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (prvi odstavek in druga alineja drugega odstavka 17. člena ZIZ).
pravdni stroški – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek
Po določbi čl. 44/II ZPP je pri nedenarnih zahtevkih odločilna vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi. Zato je sodišče prve stopnje pri odmeri odvetniških stroškov za vloge, vložene pred sklepom sodišča prve stopnje o ugotovljeni višji vrednosti spornega predmeta, pravilno upoštevalo vrednost spora, navedeno v tožbi.
ZDR člen 35, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, ZJU člen 24, 25.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog- rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti -
Neutemeljena je navedba, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga prepozna, ker je od seznanitve z razlogom za odpoved do odločitve drugostopenjskega organa o odpovedi preteklo več kot šestdeset dni. V primerih, kot je konkretni, ko zakonodaja določa t.i. dvostopenjski postopek pri podaji odpovedi, je treba kot datum odločitve o odpovedi (podaje odpovedi) šteti datum izdaje prvostopenjskega sklepa. Z izdajo prvostopenjskega sklepa namreč pristojni organ delodajalca sprejme odločitev o sankciji za ugotovljeno kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
obnova postopka - nova dejstva - pravnomočna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Glede na to, da pravnomočna odločitev o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana po prenehanju delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne temelji na drugi sodni odločbi, ki bi bila pravnomočno spremenjena ali razveljavljena (glede zakonitosti redne odpovedi), ni podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 394. člena ZPP.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 171, 171/1, 179. ZVZD člen 5, 33, 33/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - viličar - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Viličar, ki je v uporabi, predstavlja nevarno stvar, tako da je tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik ob trčenju viličarja utrpel, objektivno odgovorna. Poleg tega je za škodo krivdno odgovorna, ker ni poskrbela za varno delo. Tožnikov prispevek k nastanku škode znaša 40 %, saj je bil za delo z viličarjem ustrezno usposobljen, pa kljub temu ni ravnal s potrebno skrbnostjo.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 13, 13/1. ZPP člen 191, 191/3.
nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Tožnica je sicer pravočasno vložila prvotni predlog za oprostitev in podredno odlog plačila sodne takse, ki mu je sodišče prve stopnje tudi ugodilo in ji plačilo sodne takse odložilo do dne 31. 01. 2012, vendar pa sporni predlog z dne 22. 03. 2012 predstavlja nov predlog za odlog. Za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi oziroma odlogu je odločilno, kdaj je bil vložen slednji. Ker je taksna obveznost v konkretnem primeru nastala ob vložitvi tožbe oziroma ob prispetju spisa na pravdno sodišče, to je najkasneje dne 02. 11. 2010, nov predlog za odlog pa je bil vložen dne 22. 03. 2012, se odločitev sodišča prve stopnje, da je vložen predlog prepozen, izkaže za pravilno.
Glede na tako pomanjkljivo trditveno podlago tožnice sodišče prve stopnje ni bilo dolžno niti ni smelo samo raziskovati dejanskega stanja v priloženih situacijah in sintetični kartici in na ta način namesto stranke dopolnjevati njenih navedb.
ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 16, 17, 17/1, 18, 25, 33. ZMEPIZ člen 49, 49/4, 50, 50/2.
lastnost zavarovanca
Čeprav tožnik opravlja tudi samostojno dejavnost, je zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, saj z opravljanjem samostojne dejavnosti ne dosega dohodka, ki dosega minimalno plačo. Samostojne dejavnosti tako ne opravlja kot edini ali glavni poklic in zavarovanje tožnika kot samozaposlenega ni obvezno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno varstvo pred odpovedjo - starši - soglasje inšpektorja za delo - sodna razveza - odškodnina
Tožnik je v času, ko mu je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, koristil očetovski dopust. Zato bi morala tožena stranka, da bi bila odpoved zakonita, predhodno pridobiti soglasje inšpektorja za delo.
Ker tožena stranka, od katere je bila tožnica prenesena k njeni hčerinski družbi, po prenosu ni bila več tožničin delodajalec, kajti delovno razmerje med njima ni bilo ponovno vzpostavljeno, tožnica ne more uspešno uveljavljati neplačanih terjatev iz delovnega razmerja s hčerinsko družbo od tožene stranke.
URS člen 33. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 37, 37/1, 37/2. ZPIZ-1 člen 36, 177, 177/2.
starostna pokojnina - tujec - izbirna pravica
Čeprav je bila tožniku s strani bosanskega nosilca socialnega zavarovanja priznana pravica do invalidske pokojnine (tudi z upoštevanjem dobe, dopolnjene v Sloveniji) in ne izpolnjuje pogojev za sorazmerni del invalidske pokojnine po ZPIZ-1, lahko pri tožencu uveljavi pravico do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, ker za to izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe po ZPIZ-1.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - renta - invalid III. kategorije
Tožnik je zaradi nezgode pri delu nesposoben za fizično delo, drugega dela pa zaradi pomanjkanja izobrazbe ni sposoben opravljati. V času po nezgodi se je preživljal s kmetovanjem. Njegov tožbeni zahtevek za plačilo rente ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal niti kakšno plačo bi prejemal, če se ne bi poškodoval, niti kakšen je bil njegov zaslužek v spornem obdobju.
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik, ki je pri toženi stranki opravljal delo preko študentskega servisa, bi moral obstoj delovnega razmerja pred sodiščem uveljavljati v roku tridesetih dni od prenehanja dela.
ZTPDR člen 73. UZITUL člen 14. ZOR člen 277, 372. OZ člen 1060.
zastaranje - odškodnina - zakonske zamudne obresti - akt o sistemizaciji - nadomestilo plače - vojak - prikrajšanje pri plači
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga stranka lahko poda vse do zaključka glavne obravnave. Za ta ugovor ne veljajo omejitve glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov, ki so določene v ZPP.
pokojninska osnova – nova odmera pokojnine – obnova postopka
Tožnica je šele 18. 8. 2008 izvedela, da bi morali biti zneski zaostankov plač upoštevani pri odmeri pokojnine, zato je predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila istega dne, vložen v zakonskem subjektivnem roku in ga je toženec neutemeljeno zavrgel kot prepoznega.
Ker tožnica ni imela delovnega dovoljenja, v spornem obdobju (ko je opravljala občasna dela za toženo stranko) ni mogla biti v delovnem razmerju pri toženi stranki, ne glede na to, ali je imelo njeno delo sicer vse elemente delovnega razmerja.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/2, 43/2-1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-3, 46.
zdraviliško zdravljenje – nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja
Ker je bil predlog za zdraviliško zdravljenje podan štiri mesece po bolnišničnem zdravljenju, ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ki se nadaljuje neposredno po končanem zdravljenju v bolnišnici ali najkasneje 5 dni po odpustu, tožnik ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
Tožnik bi moral zahtevati priznanje daljšega odpovednega roka (priznanje delovnega razmerja za čas trajanja daljšega odpovednega roka z vsemi pravicami iz delovnega razmerja) pravočasno, to je v roku trideset dni od prejema redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kateri mu je tožena stranka določila prekratek odpovedni rok. Ker tega ni storil, njegov tožbeni zahtevek za plačilo reparacije za čas daljšega odpovednega roka ali odškodnine namesto odpovednega roka ni utemeljen.
Ocena „dobro“, ki jo je tožniku podal nadrejeni delavec (ki je bil pooblaščen za ocenjevanje), ni nezakonita, četudi tožnik in nadrejeni delavec nista skupaj opravljala dela, saj so bile pri podaji ocene upoštevane informacije, ki so jih o tožniku podali delavci, ki so z njim delali in ki so njegovo delo poznali.