ZDR člen 128, 128/1, 141, 141/1, 141/2, 154, 184, 184/2. OZ člen 131. KPND člen 38. Direktiva 2003/88/ES člen 2.
plača - dodatek k plači - nadurno delo - pripravljenost na domu - odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda
Čas pripravljenosti na domu davčnega izterjevalca se ne všteje v delovni čas, za katerega bi bil tožnik upravičen do plačila plače skupaj z dodatkom za nadurno delo.
ZDR člen 42. ZPP člen 394, 394/1, 394/1.10, 400, 400/3.
plača - prikrajšanje pri plači - obnova postopka - nova dejstva
Tožnik bi moral navedbe, da ne gre za nova dejstva, uveljavljati v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je na podlagi predloga tožene stranke dopustilo obnovo postopka. Ker tega ni storil, ne more v pritožbi zoper odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v nadomestitvenem postopku, navajati, da ne gre za nova dejstva, ki jih tožena stranka brez krivde ni navedla v postopku do pravnomočnosti.
Za protipravnost ravnanja (kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti za negmotno škodo) ne zadošča zgolj to, da je v sodnem postopku ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
preložitev naroka – zdravniško opravičilo – predpisan obrazec – opravičljiv razlog – litispendenca – res iudicata
Stranka, ki želi doseči preložitev naroka, mora storiti dvoje: sodišču mora poslati opravičilo in za izostanek mora imeti opravičljiv razlog. ZPP v drugem odstavku 115. člena namenoma predpisuje poseben obrazec, ki stranki (ali drugemu udeležencu v postopku) omogoča, da opraviči svojo odsotnost z naroka zaradi zdravstvenih razlogov oziroma iz istih razlogov doseže preložitev naroka.
dedovanje – darila – vštevanje daril v dedni delež – nujni dedič – nujni delež – višina nujnega deleža – vračunanje daril
Določba 46. člena ZD o vračunanju daril velja tako pri zakonitem kot pri oporočnem dedovanju, in sicer zato, ker je tudi nujni dedič zakoniti dedič, zato je pravilen izrek izpodbijane odločbe, da je za darila, ugotovljena v 2. točki izreka, toženec dolžan dopustiti, da se upoštevajo pri ugotavljanju čiste vrednosti zapuščine ter vračunajo v njegov dedni delež.
V obravnavanem primeru za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zadostuje le oblikovalni zahtevek, da vknjižena hipoteka v korist toženke nima učinka do terjatve tožeče stranke.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – trditve o obstoju nedenarne terjatve - terjatev na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov
Trditve tožeče stranke o nedenarnih terjatvah so v predlogu presplošne, zaradi česar ni bilo mogoče niti s stopnjo verjetnosti ugotoviti njihov obstoj.
Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno izpolnjevanje šolskih obveznosti. Pojem rednega šolanja pomeni, da mora študent v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti študijski usmeritvi, na katero je bil ob začetku študija sprejet.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/1, 40, 40/3, 40/3-2.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja – listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
1. V obravnavani zadevi je bil vpis predlagan na podlagi pogodbe, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim dovoljuje vpis lastninske pravice v korist druge osebe (2. točka tretjega odstavka 40. člena ZZK-1) in bi zato moralo biti taki listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine iz prvega odstavka 38. člena ZZK-1. 2. Pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka - vstop v stavbo sodišča – izredni dogodek – upravičen vzrok
V začetnem delu sojenja zadeve t.i. „balkanski bojevnik“, so bile dejansko razmere tako na sodišču kot tudi v njegovi neposredni okolici izredne in jih pooblaščenka tožeče stranke, ki ima sedež pisarne celo izven območja Ljubljane, ni mogla ne predvideti ne pričakovati. Glede na takšne, izredne dogodke pa tožeča stranka ni mogla računati, da bo za vstop v zgradbo porabila 20 minut.
Odločitev sodišča prve stopnje, da so pri nasprotni udeleženki podani pogoji za popoln odvzem poslovne sposobnosti in za odvzem pravice voliti in biti voljen, je pravilna, prav tako pa tudi prepričljivo obrazložena. Izpodbijana odločitev v največji meri temelji na ugotovitvah v postopku postavljenega izvedenca medicinske (natančneje psihiatrične) stroke, njegove ključne ugotovitve pa so, da gre pri nasprotni udeleženki za več let trajajočo duševno bolezen (paranoidno shizofrenijo), ki jo je odtujila realnosti in zaradi katere za svoje pravice ter koristi ne zmore več ustrezno skrbeti, prav tako da zaradi trenutno obstoječega zdravstvenega stanja ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev niti za zaslišanje pred sodiščem.
Tudi bivši imetnik stanovanjske pravice je bil dolžan biti aktiven pri ureditvi svojega statusa in statusa uporabnikov, če ni želel, da se uporaba stanovanja opredeli kot nezakonita.
Tožeča stranka zahteva izpraznitev stanovanja v celoti (vseh oseb in stvari) in nato njegovo izročitev. Ker je izvršilno sodišče vezano zgolj na izrek sodbe, ne pa na razloge, je sodišče tožencema s takšno odločitvijo dejansko naložilo, da poskrbita, da se iz stanovanja izselijo vse osebe, ki tam bivajo. Za takšno odločitev pa v trditvah tožeče stranke ni bilo podlage. Ker osebe, ki poleg tožencev bivajo v stanovanju, niso bile stranke tega postopka, se sodba nanje ne more nanašati.
odškodninska odgovornost mandatarja (naročitelja) za škodo, ki jo mandatant (naročnik) povzroči tretjim - odgovornost za drugega - temelj odgovornosti za drugega - napaka pri izvrševanju zastopanja v izvršilnem postopku
Toženec ne odgovarja za škodo, ki naj bi jo s kršitvijo potrebne (profesionalne) skrbnosti pri zastopanju v izvršilnem postopku s sporočitvijo napačne številke računa tožniku povzročila njegova pooblaščenka.
Glede na dejstvo, da gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti ter upoštevaje zakonska določila 3. odstavka 455. člena ZPP sodbe, ki je predmet pritožbenega obravnavanja, na podlagi pritožbenih razlogov, ki jih navaja tožena stranka, ni mogoče izpodbijati in se pritožbeno sodišče do njih ne bo bolj podrobno opredeljevalo.
Etažni načrt ni pravni posel, zato ni mogoče ugotavljati njegove ničnosti.
Hišniško stanovanje je z uveljavitvijo SZ postalo solast solastnikov ene ali več stanovanjskih hiš in kot takšno se ni moglo še enkrat privatizirati po določilu 117. člena SZ oziroma ni moglo biti predmet obveznosti prodajne pogodbe, sklenjene po določilu 117. člena SZ. Prodajna pogodba, katere predmet obveznosti je nedopusten, pa je nična.
Po spremembi odločitve sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča je tožbeni zahtevek tožnikov v celoti zavrnjen. Ker je tako okoliščina, ki je aktivirala eventualno nasprotno tožbo tretje toženke odpadla, je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje glede tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – obnova fasade - plačilo za večjo količino opravljenih del - soglasje naročnika
Do plačila večje količine del, ki jih je opravila na objektu, pa bi bila tožeča stranka upravičena le, če bi izkazala, da so bili zato izpolnjeni pogoji iz 4. člena gradbene pogodbe.
spor o pristojnosti – samostojni podjetnik – gospodarski spor
Iz javno dostopnih evidenc Poslovnega registra izhaja, da A. V. v času vložitve izvršilnega predloga ni bil več samostojni podjetnik. Iz trditev pravdnih strank pa tudi ni mogoče sklepati, da izvira spor iz pridobitne dejavnosti tožene stranke iz časa, ko je bil samostojni podjetnik, zato predmetni spor ni gospodarski spor.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 153, 153/2, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - razbremenitev odgovornosti - ravnanje tretjega - škoda - mesečna renta - zastaranje
Tožnik se je poškodoval med tem, ko je kot šofer v cestnem prometu opravljal delo za toženo stranko. Tožena stranka se odgovornosti za škodo ne more razbremeniti s sklicevanjem na ravnanje tretjega, to je voznika, ki je povzročil prometno nesrečo, v kateri se je tožnik poškodoval, saj takšno ravnanje tretjega (kršitev cestnoprometnih predpisov) ni nepričakovano.
Odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke (voznika motornega vozila) v razmerju do tožnika (kolesarja) je objektivna, ker je premikajoče se motorno vozilo nevarna stvar.
Med pravdnima strankama je najemno razmerje ves čas urejala (najemna) pogodba, ki jo je dne 2.4.1993 toženka sklenila s takratnim lastnikom. Ta pogodba v tem obdobju nikoli ni bila spremenjena oziroma odpovedana. Slednje na eni strani pomeni, da je imela toženka ves ta čas veljaven pravni naslov za uporabo stanovanja (skratka njena uporaba v nobenem trenutku ni bila neupravičena, zaradi česar obogatitveni zahtevek oziroma zahtevek na plačilo uporabnine ni utemeljen), na drugi strani pa je ta ista pogodba določala medsebojne obveznosti, in sicer tudi toženkino v zvezi s plačevanjem najemnine.