zaznamba izvršbe - vpis po uradni dolžnosti - pogoji za dovolitev vpisa - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
Po določbi 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (zaznamba izvršbe).
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Po določbi 1. odstavka 64. člena KZ je podlaga za izrekanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu podana pri storilcih, ki so storili kaznivo dejanje v stanju neprištevnosti ali bistveno zmanjšane prištevnosti, pri čemer bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu mora biti izrečena kazen zapora. Za vsakega storilca pa je treba obvezno ugotoviti, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je takšno nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v zdravstvenem zavodu. Se pravi, da mora biti sočasno izražena negativna prognoza in indiciranost zdravljenja ter varstva v zavodu. Negativna prognoza mora biti kvalificirana v tem pomenu, da mora obstajati nevarnost za storitev hudih kaznivih dejanj zoper štiri posebej pomembne vrednote: življenje, telo, spolno nedotakljivost in premoženje. Indiciranost zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu pa mora biti ekskluzivna v tem pomenu, da je to edina možnost za odklanjanje storilčeve nevarnosti.
Če je imela tožnica možnost zmanjšati škodne posledice nesreče z uporabo varnostnega pasu, pa je to opustila, mora tisti del škode, ki je posledica te njene opustitve, trpeti sama (192. čl. ZOR). V tem smislu je ugovor tožene stranke upošteven, vendar ga je treba preveriti z izvedencem ustrezne stroke, gre za strokovno vprašanje, s takšnim znanjem sodišče ne razpolaga.
Pravni standard pravične denarne odškodnine, kot ga opredeljuje določba 200. čl. ZOR.
V tem primeru so odločilnega pomena lahko okoliščine, da se ne ve, kako je prišel toženec do vozila, katerega je nato krivdno poškodoval. Če je prišel do vozila kot sozavarovana oseba po 31. členu Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, tedaj zavarovalnica lastniku vozila ne bi smela izplačati zavarovalnine, saj je v primeru vinjenosti zavarovanca, to rizična izključitev. Če pa je prišel do vozila kot voznik na službeni vožnji ali kot voznik izposojenega vozila, tedaj pa gre za regres proti vozniku iz 10. točke pogojev. Če ima voznik položaj zavarovanca, tedaj proti njemu ni mogoče uveljavljati subrogacijskih zahtevkov.
svoboda urejanja obligacijskih razmerij - načelo enake vrednosti dajatev - pogodba o posredovanju - plačilo za posredovanje
Tudi za posredništvo velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij, niso izključeni dogovori o udeležbi pri dobičku, npr., če se doseže posebej visoka cena, dogovori o kombiniranju dveh načinov, npr. provizija in dogovor o udeležbi pri dobičku, ali dogovori o neenotno dogovorjeni proviziji, ki raste ali pada glede na uspeh posrednika. Brez naročiteljevega zahtevka pa sodišče ne sme po lastni iniciativi znižati plačila, tudi če ugotovi, da je pretirano visoko, razen v primeru oderuške pogodbe.
SPZ člen 70. ZPP člen 339, 339/2-14. ZIZ člen 21, 21/2.
fizična delitev stvari – izplačilo razlike v vrednosti razdeljenih stvari – tržna vrednost nepremičnine – civilna delitev
Načeloma velja, da se pri izplačilih razlike v vrednosti razdeljenih stvari po 70. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) upošteva tržna vrednost nepremičnine, oziroma da mora biti izplačilo enako vrednosti, ki bi jo solastniki dobili v primeru civilne delitve stvari.
Ker tožena stranka - delodajalec prevzemnik tožniku po prehodu ni izplačevala enake plače, kot jo je pred tem prejemal od delodajalca prenosnika, je tožbeni zahtevek za plačilo premalo izplačane plače utemeljen, saj do drugačnega dogovora oziroma do drugačne odločitve o višini plače ni prišlo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla le, da je zaradi zlorabe bolniškega staleža nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico nesprejemljivo in ni z ničemer dokazala, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbeni strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar je pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka. Če ta pogoj ni izpolnjen, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZFPPod člen 25, 25/1, 25/2, 30, 31, 31/2, 32, 32/1, 34, 34/3, 34/4. ZSReg člen 10, 34.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra – neobstoj premoženja družbe kot izbrisni razlog – domneva o neobstoju premoženja družbe – izpodbojnost domneve
Na podlagi pritožbi priloženih dokazov je moč nedvomno ugotoviti, da je družbenici uspelo izpodbiti domnevo o obstoju izbrisnega razloga po 2. tč. 1. odst. in 2. odst. 25. čl. ZFPPod.
povečanje osnovnega kapitala - odobreni kapital - stvarni vložki - izključitev prednostne pravice do novih delnic
1. Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki. Za razliko od rednega povečanja osnovnega kapitala pa pri odobrenem kapitalu o konkretnem kapitalskem ukrepu ne odloča skupščina delničarjev, temveč uprava družbe, seveda na podlagi s strani delničarjev danega pooblastila. V danem primeru gre torej za zakonsko urejen primer odločanja pred odločanjem uprave, pri čemer je namen odobrenega kapitala v tem, da dobi družba več manevrskega prostora pri pridobivanju kapitala, upravi pa daje možnost, da poveča osnovni kapital ob najprimernejšem trenutku, zlasti ob ugodni situaciji na borzi, ne da bi pri tem morala pognati v tek težaven in drag aparat skupščine delničarjev.
2. Kar zadeva možnost povečanja osnovnega kapitala s stvarnim vložkom, pa za takšno izključitev ni treba sprejeti nobenega posebnega sklepa, zlasti pa tudi ne opraviti formalnih zahtev, ki jih takšna izključitev sicer zahteva po določbah 4. odst. 337. čl. ZGD-1 (enako po 4. odst. 313. čl. ZGD).
3. Stvarno upravičeni razlogi za izključitev prednostne pravice pri odobrenem kapitalu morajo biti v celoti podani šele v fazi izvedbe povečanja osnovnega kapitala, pri čemer je presoja o njihovem obstoju zaupana upravi ob sodelovanju z nadzornim svetom. Merodajen je čas odločanja uprave.
V primeru, če komisija za pritožbe zavrne pritožbo javnega uslužbenca s sklepom, mora javni uslužbenec v postopku pred sodiščem izpodbijati tako prvostopenjski kot tudi drugostopenjski sklep delodajalca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - postopek pred odpovedjo - zagovor
Postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni tako formalen, kot je bil disciplinski postopek po prej veljavni delovnopravni zakonodaji. Kljub navedenemu pa je potrebno delavcu omogočiti pravico do obrambe, ki jo izkoristi tako, da poda zagovor pred nameravano odpovedjo, kar lahko stori le, če ve, da zoper njega teče ta postopek in če je seznanjen z vsemi dejstvi in dokazi, na katere namerava delodajalec opreti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Neformalni razgovor s tožnikom brez predhodnega obvestila o tem, da gre za zagovor v zvezi z nameravano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, in o tem, da šteje tožena stranka tožnikovo ravnanje za tako hudo kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni zagovora v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZDR.
izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - ustavitev izvršbe
Sodišče izvršbo ustavi, če organizacija za plačilni promet vrne sklep sodišču, ker v enem letu po prejemu sklepa na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev oz. sredstev v vezavi.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK02931
ZD člen 142, 214, 142, 214. ZIZ člen 24, 24/4, 37, 24, 24/4, 37. ZPP člen 205, 205/1-1, 208, 208/1, 205, 205/1-1, 208, 208/1.
izvršilni postopek - smrt dolžnika - prekinitev izvršilnega postopka - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - nadaljevanje izvršilnega postopka z dediči - sklep o dedovanju
Za izdajo sklepa o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka z dediči umrlega dolžnika zadošča, da je oseba, s katero je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje postopka, s sklepom o dedovanju iz 214. člena ZD ugotovljena in razglašena za dediča, in da jo je sodišče pozvalo, da prevzame postopek.
OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1. ZDR člen 37, 37/1, 37/2, 80, 80/2, 37, 37/1, 37/2, 80, 80/2.
konkurenčna prepoved - odškodnina
Kršitev prepovedi konkurence je sankcionirana tako, da je zakon izrecno določil odškodninsko odgovornost delavca. Ker v konkretnem primeru niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava, zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen. Ker je škoda na podlagi tožnikovega ravnanja nastala družbi ustanoviteljici tožene stranke in ne toženi stranki, namreč ni mogoče govoriti o obstoju vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo.
Zahtevek tožene stranke za vrnitev izplačanih plač pa ni utemeljen tudi zato, ker te ne predstavljajo škode in ker niti ni dokazala, da jih je tožniku dejansko izplačala. Glede plačanih davkov in prispevkov iz naslova zavezančevih bruto plač pa je potrebno ugotoviti, da delodajalec teh sredstev ne nakazuje delavcu temveč pristojnim institucijam, kar pomeni, da ni pravne podlage, da se vrnitev le-teh v primeru neupravičenega nakazila, zahteva od delavca.
Sklepa tožene stranke delavcu, da je dolžan vrniti štipendijo sta po svoji naravi le poziv tožniku štipendistu za vrnitev štipendije zaradi zatrjevane neizpolnitve pogodbenih obveznosti po pogodbi o štipendiranju in ne predstavljata izvršilnega naslova. Tožena stranka bo za izterjavo dolgovanega zneska morala vložiti posebno tožbo in na ta način pridobiti izvršilni naslov. Zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke je po svoji naravi ugotovitveni zahtevek, saj gre za ugotovitev nezakonitosti navedenih sklepov, vložitev ugotovitvene tožbe pa je dopustna pod pogoji, ki so določeni v zakonu. Ker posebni predpisi ne dajejo štipendistu sodnega varstva v zvezi z odločitvami štipenditorja o vrnitvi štipendije zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in ker pravna korist tožnika v obravnavani zadevi ni izkazana, je bila tožba pravilno zavržena. S tožbenim zahtevkom, s katerim tožnik zahteva ugotovitev oz. priznanje zaposlitve pri Evropskem parlamentu kot zaposlitve pri državnem organu RS v smislu štipendijskega razmerja med tožnikom in toženo stranko, tožnik zahteva ugotovitev dejstev, kar pa sploh ne more biti predmet ugotovitvene tožbe.
ZPP člen 482, 482/1-2, 482, 482/1-2. ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2, 268.
tožba na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta - odpoklic direktorja - spor med družbo in članom organa upravljanja družbe - gospodarski spor - stvarna pristojnost
Za vprašanja, ki izhajajo iz korporacijskega statusa, med katere spada tudi odpoklic člana uprave, se ne uporablja delovnopravna zakonodaja.
Ker se ugotovitev o ničnosti oziroma neveljavnosti sklepov nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave presoja zgolj skozi določila prava gospodarskih družb (ZGD-1), je v konkretnem primeru za obravnavanje tega spora podana pristojnost Okrožnega sodišča v N.