sklenitev najemne pogodbe - nezakonita uporaba - izpraznitev stanovanja
Ob upravičeni zavrnitvi odkupa stanovanja po določbah čl. 148/II SZ in v primeru nesklenitve najemne pogodbe za določen čas, je za presojo nezakonitosti uporabe stanovanja v smislu čl. 58 SZ odločilna ugotovitev, ali so razlogi za nesklenjeno najemno pogodbo za določen čas na strani toženca, to je imetnika stanovanjske pravice po Zakonu o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SRS št. 35/82 in 14/84).
Odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju znaša 400.000,00 SIT, za strah (primarni in sekundarni) 250.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 500.000,00 SIT. Prisojena odškodnina tako ustrezno odraža posledice, kakor jih doživlja tožnica, po drugi strani pa ostaja v okvirih odškodnin za podobne poškodbe (nenazadnje gre za poškodbo celo iz III. skupine po Fischerju).
ZDSS-1 člen 58, 72, 72/1, 74, 81, 81/2, 58, 72, 72/1, 74, 81, 81/2. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27, 27/1.
spor polne jurisdikcije - ugotavljanje dejanskega stanja
V socialnem sporu sodišče ne odloča le o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta in o zakonitosti postopka pred njegovo izdajo, temveč tudi o njegovi pravilnosti. Socialni spor je spor polne jurisdikcije, saj sodišče praviloma tudi samo odloči o pravici, obveznosti ali koristi iz sistema socialne varnosti (2. odstavek 81. člena ZDSS-1). Presoja pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja v predsodnem postopku je zato v socialnem sporu mogoča tudi z oceno dokazov, ki so bili izvedeni šele v sodnem postopku, t.j. po dokončnosti izpodbijanega upravnega akta (npr. mnenje sodnega izvedenca, kasnejši izvidi), so pa take narave, da kažejo na dejansko stanje v času odločanja toženca.
Nepravdni postopek (enako kot pravdni) predpostavlja aktivno udeležbo strank. Načelo pravice do izjave od sodišča zahteva samo to, da stranki omogoči obravnavanje pred sodiščem, od tu dalje pa je stvar strank, ali bodo to možnost uporabile. Razlaga nasprotnega udeleženca, da ji že s tem, ko je en narok zapustila pred koncem, sodišče ni omogočilo obravnavanja, bi dejansko pomenila, da napak v postopku nikoli ni mogoče odpraviti, kar pa ne drži. Ker je nasprotni udeleženec kasneje še imel možnost sodelovanja v postopku (ki jo je tudi izkoristil s pripravljalno vlogo z dne 10.8.2005), določba 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila kršena.
sodna pristojnost - upravljanje z občinskimi cestami - javno dobro - javni interes - upravni postopek
Tožnika želita s to tožbo doseči drugačen režim na javni poti, ki poteka po parceli do njune hiše, poleg tega pa želita preprečiti občini podaljšanje te javne poti mimo njune hiše še do depandans hotelov M.. Tako postavljeni zahtevek ne spada v sodno pristojnost, saj je za upravljanje z občinskimi cestami pristojna občina.
učinek sklepa o dedovanju - stranke zapuščinskega postopka
Sklep o dedovanju veže le udeležence zapuščinskega postopka, ne pa tudi drugih oseb. Zapustničin vnuk, za katerega pritožba zatrjuje, da mu je zapustnica podarila stanovanje v letu 2000, v obravnavanem primeru ni udeleženec zapuščinskega postopka, saj je po zapustnici kot zakonita dedinja dedovala njegova mati.
prodaja premičnin - predlog druge dražbe - preklic naroka za dražbo - ustavitev izvršbe
Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bila druga javna dražba neuspešna iz razloga na upnikovi strani, češ da je dražbo preklical. Preklic naroka za javno dražbo ne pomeni neuspešne dražbe, temveč pomeni neizvedeno dražbo, zato preklic dražbe ne more imeti posledic, predpisanih v 2. odst. 95. člena ZIZ.
Podpis listine z jasno izjavo, da želi biti podpisnik solidarno zavezan ("da jamči nerazdelno za vse obveznosti glavnega dolžnika") zavezuje podpisnika kot solidarnega poroka.
ZD člen 211, 211. ZPP člen 325, 326, 327, 325, 326, 327.
dopolnilni sklep - napotitev na pravdo
Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Če je tak predlog vložen po izdaji sklepa o dedovanju, ga sodišče ne more presojati tako, da ga šteje za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.
lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice
Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da toženci niso pasivno legitimirani za priznanje lastninske pravice tožniku na vlačilcu, glede na dejstvo, da so vlačilec podedovali po pok. K.M. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
pravica do zagovornika - pravica do obrambe - kršitev pravice do obrambe na glavni obravnavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Na kršitve pravnih jamstev v kazenskem postopku, pa naj gre za tista, ki jih zagotavlja Ustava ali pa tista, ki obdolžencu gredo po kazenskem postopkovniku, se ne more sklicevati nekdo, ki sam s svojim ravnanjem povzroči situacijo, v kateri bi lahko do kršitev teh jamstev prišlo, pa pri tem sodišče stori vse potrebno, da do njih ne pride.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK02829
ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 155, 155/1, 155, 155/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 86, 86/1, 88.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke v korist upnika - odgovor na pritožbo - stroški pritožbenega postopka - potrebni stroški
1. Zemljiškoknjižni postopek je izvedbeni postopek. V njem zemljiškoknjižno sodišče ne odloča o dopustnosti izvršbe na nove predmete izvršbe. Razlogi, ki jih navaja nasprotni udeleženec v tem postopku niso pravno relevantni, ugovor zoper nove predmete izvršbe ima le v izvršilnem postopku.
2. Odločilo je tudi, da nosi udeleženec sam svoje stroške odgovora na pritožbo. Zaznamba sklepa o izvršbi je le eno izmed izvršilnih dejanj, opravljenih v postopku izvršbe, zato je pritožbeno sodišče pri odločanju o stroških upoštevalo tudi določbe 38.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Ocenilo je, da udeleženec s svojim odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi in ne gre za stroške, potrebne za izvršbo.
sodna pristojnost - motenje posesti - kategorizacija občinskih cest - cesta v zasebni lasti - podlaga za prenehanje lastninske pravice fizične osebe
Zmotno je stališče izpodbijanega sklepa, da je lastninska pravica na sporni parceli, ki je po podatkih zemljiške knjige zasebna lastnina tožene stranke, prenehala na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini. Kategorizacija javnih cest na zemljiščih v zasebni lasti sama po sebi ne more povzročiti prenosa lastninske pravice.
izbris zaznambe spora - izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - podlaga za izbris zaznambe - predlagatelj
Iz spisovnih in zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je pod Dn.št. vložil predlog za izbris zaznambe spora pri parc.št. 332/2 k.o. D.N. M.P. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje opravilo izbris zaznambe spora ter izbris prepovedi odtujitve in obremenitve pri navedeni nepremičnini po uradni dolžnosti sklicujoč se na 81.čl. in 100.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Za to pa na podlagi v izpodbijanem sklepu navedenih sodnih odločb ni imelo podlage, kot pravilno opozarja pritožba. Če bi želelo opraviti izbris zaznambe spora na obravnavani nepremičnini last I.S., bi moralo razpolagati z listinami, katere določa 84.čl. ZZK-1.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja
To, da obsojenec, ki je bil v redu obveščen, ne pride na sejo oziroma narok v postopku za preklic pogojne obsodbe, ni ovira, da sodišče seje oziroma naroka ne bi opravilo, seveda pa sodišče mora presoditi, ali je zaslišanje obsojenca vendarle potrebno glede na razpoložljive podatke.
zaznamba izvršbe - vpis po uradni dolžnosti - pogoji za dovolitev vpisa - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
Po določbi 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (zaznamba izvršbe).