redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – kriteriji za izbiro
Obvezna uporaba formalnih kriterijev za izbiro presežnih delavcev je v ZDR predvidena le za odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, kar pa ne pomeni, da delodajalec tudi v primeru tako imenovanih individualnih odpustov ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro presežnih delavcev. Če se odloči in te kriterije uporabi, potem je dolžan dokazati, da je kriterije pravilno uporabil. V nasprotnem primeru ni mogoče šteti, da so za posamezno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugotovljeni resni in utemeljeni razlogi.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 273, 273/1, 273/1-5.
začasna odredba – prenehanje delovnega razmerja – sredstva za preživljanje – nadomestilo plače
Zgolj trditve (brez ustreznih dokazil), da je tožnik ostal brez zaposlitve, da nima pravice do namestila za čas brezposelnosti in da mora plačevati preživnino za mladoletno hčerko ne zadoščajo za zaključek, da je izkazal, da je začasna odredba (za plačevanje nadomestila plače za čas spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja) potrebna za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.
Pri oceni invalidnosti in priznavanju pravic iz invalidskega zavarovanja se upoštevajo predpisi v Sloveniji – ZPIZ-1, in ne predpisi, ki invalidnost urejajo v tujini (Avstriji).
Tožena stranka je pri prevedbi v nov plačni sistem pravilno izhajala iz vsebine veljavnih pogodb o zaposlitvi, sklenjenih s tožnicama. Pri tem ni bila dolžna upoštevati dela, ki sta ga tožnici (domnevno) dejansko opravljali. Za odpravo morebitnih nasprotij med dejanskim opravljanjem dela in delom, ki je predpisano v pogodbi o zaposlitvi, oziroma odpravo morebitnih kršitev obveznosti oziroma izpolnitev pravic iz delovnega razmerja, bi morali slednji pri toženi stranki uveljavljati varstvo pravic po 1. odst. 204. čl. ZDR.
plačilo sodne takse za pritožbo – prekluzivni rok – prepozno plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse je določen v ZST-1. Gre za prekluzivni zakonski rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Zato prekluzivni učinek zakonskega roka nastopu tudi v primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka.
ZPP člen 318. ZDR člen 109, 130, 130/1, 131, 131/1. ZFPPod člen 1, 4. ZGD člen 394, 394/1, 394/2.
zamudna sodba – obrazložitev – sklepčnost tožbe – regres za letni dopust – odpravnina – stroški prevoza na delo in z dela – izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov
Če sodišče prve stopnje ne obrazloži odločitve v zamudni sodbi, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Dogovor o neto izplačilu za opravljeno delo, ki je višje, kot bi šlo delavcu po zakonu in kolektivni pogodbi, je dopusten, saj lahko delodajalec vedo priznava večji obseg pravic, kot izhaja iz splošnih aktov.
poslovni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka se je v skladu s svojo poslovno politiko, iz organizacijskih, ekonomskih razlogov in predvsem zaradi racionalizacije stroškov odločila, da ukine delovno mesto direktorja za gostinstvo in turizem. Iz tega razloga je tožniku, ki je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto, zakonito podala redno odpoved iz poslovnega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064447
OZ člen 70, 70/3, 80, 427, 427/1, 434, 642, 642/2. ZPP člen 291, 291/1.
pogodba o delu – podjemna pogodba – pooblastitev za zastopanje – obstoj pooblastila – notranje pooblastilno razmerje – učinki zastopanja – dogovor o ceni del – konec glavne obravnave – pogodba o prevzemu dolga – prevzem izpolnitve – določitev plačila – plačilo, ki ustreza vrednosti dela – običajno plačilo
V kolikor bi se izkazalo, da dogovor med strankama ni bil sklenjen, pravilna uporaba materialnega prava terja, da se utemeljenost višine zahtevka presodi tudi skozi kriterij plačila, ki ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Dogovor med delavcem in delodajalcem o višji urni postavki, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi, je dopusten, vendar tak dogovor ne pomeni, da se je delavec odpovedal drugim pravicam iz delovnega razmerja (na primer pravici do regresa za letni dopust, povračilu stroškov za prehrano med delom).
ZPP člen 108, 108/3, 112, 112/2, 274. ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1.
zavrženje tožbe – prepozna tožba
Glede na datum vročitve izpodbijane dokončne odločbe toženca in datum vložitve tožbe, je bila tožba vložena po izteku 30-dnevnega roka, zato je prepozna in se zavrže.
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 45.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – kolektivna pogodba
V pristojnosti delodajalca je, da organizira delo in dejavnost na način, za katerega meni, da je ekonomsko in organizacijsko najbolj smotrn. Poslovni razlog za odpoved pogodbe obstaja tudi v situaciji, če se nekaj nalog iz delavčevega delokroga razdeli drugemu izvajalcu, nekaj pa ukine. V tej zvezi je sprejemljivo tudi opravljanje študentskega dela ali nadur ali delo za določen čas.
Za odločitev o pogodbeni kazni je treba upoštevati, da je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnika na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letu 2005 poleg kolektivne pogodbe dejavnosti (po kateri je bil delodajalec delavcu dolžan plačati pogodbeno kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, razen v primeru, ko je bilo prenehanje delovnega razmerja posledica kršitve delovnih obveznosti) veljala splošna kolektivna pogodba, ki je za tožnika ugodnejša, saj priznava pogodbeno kazen ne glede na razlog odpovedi oziroma prenehanja delovnega razmerja, torej daje delavcu iz tega naslova več pravic.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožena stranka je po sprejetju nove organizacije tožniku predložila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki je tožnik sicer ni podpisal, je pa z delom nadaljeval na delovnem mestu po ponujeni pogodbi o zaposlitvi. Iz tega razloga je tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno dokazovala, da so prenehale potrebe po delu tožnika na delovnem mestu, na katerem je delal, in ne na delovnem mestu, za katerega je imel še vedno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (ker nove pogodbe o zaposlitvi ni sprejel).
ZDR člen 11, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. OZ člen 135.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda
Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je ugotovitev, da je delavec kršil svoje obveznosti (pogodbene ali druge) iz delovnega razmerja bodisi namenoma bodisi iz malomarnosti. To pomeni, da je treba pri presoji zakonitosti odpovedi ugotoviti tudi, kakšen je bil subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, upoštevajoč tudi zdravstvene težave delavca.
Pri ugotavljanju obstoja nedopustnega škodljivega ravnanja je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. V konkretnem primeru se je upravna izvršba odvijala v specifičnih, težavnih okoliščinah, zato je skleniti, da je bila opravljena s potrebno skrbnostjo.
V kolikor se torej glavni delničar lahko prosto odloča o izključitvi manjšinskih delničarjev, mora biti enako upravičenje podeljeno tudi slednjim. Še zlasti, ker je institut določen z namenom varstva manjšinskih delničarjev pred škodljivimi ravnanji glavnega delničarja, ki lahko nastopijo tudi po pridobitvi delnic s strani manjšinskega delničarja, je mogoče določbo 1. alineje 3. odstavka 605. člena ZGD-1 pri izstopu manjšinskega delničarja smiselno uporabiti le tako, da se pri presoji upravičenja do izstopa iz družbe presoja, ali je imel manjšinski delničar takšen (manjšinski) položaj v času, ko je na glavnega delničarja naslovil zahtevo za odkup do trenutka, ko je na sodišče vložil predlog za sodno določitev višine primernega denarnega nadomestila.
Postopek se torej ne glede na smrt stranke, ki ima pooblaščenca, nadaljuje, pooblaščenec pa lahko še naprej opravlja pravdna dejanja. Sodba se bo morala glasiti na dediče umrle osebe, čeprav morda poimensko še nedoločene.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Napačna navedba datuma pogodbe o zaposlitvi, ki se odpoveduje, sama po sebi ne povzroči, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
delovno razmerje – elementi delovnega razmerja – prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Četudi sta stranki (nogometno društvo in trener) sklenili pogodbo o sodelovanju, je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju, saj je imelo njuno medsebojno razmerje vse elemente delovnega razmerja.
plača – terjatev iz delovnega razmerja – spregled pravne osebnosti
Ob ugotovitvi, da ni podan noben pogoj za spregled pravne osebnosti (tožena stranka ni zlorabila družbe, da bi dosegla cilj, ki je zanjo prepovedan, da bi oškodovala upnike, pa tudi ni ravnala s premoženjem družbe, kot da je njeno lastno, oziroma ga ni zmanjšala v svojo korist), tožena stranka (družbenica delodajalca tožnika) ni dolžna poravnati terjatev, ki jih ima tožnik nasproti svojemu delodajalcu.