Prvotožena stranka bi morala, v kolikor bi želela sodno takso za pritožbo plačati obročno, tovrstni predlog podati že ob vložitvi pritožbe. V njem bi morala podati tudi trditve in dokaze, ki bi dokazovali utemeljenost njenega predloga. Ker takšnega predloga ob vložitvi pritožbe ni podala, temveč ga je podala šele pet mesecev po vložitvi pritožbe, je to storila prepozno, saj morebitni izdani sklep o obročnem plačilu sodne takse ne more obsegati takšne odločitve za vloge, vložene pred predlogom.
ZPP člen 316, 316/1, 316/2, 338, 338/3. OZ člen 46, 46/1, 46/2.
sodba na podlagi pripoznave – izjava o pripoznavi – zmota o pravnih posledicah – bistvena zmota – opravičljiva zmota
Zmota o pravnih posledicah podane izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka procesnopravno ni opravičljiva, zato pritožnica s sklicevanjem nanjo ne more uspešno izpodbiti sodbe na podlagi pripoznave, ki je bila izdana na podlagi njene jasne in nedvoumne izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka tožeče stranke.
5. člen ZNPosr v 2. odstavku določa, da lahko plačilo za posredovanje nepremičninska družba zaračuna le naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju. V primeru, da je dogovorjeno, da plačilo za posredovanje plačata obe stranki, se ta znesek razdeli. Pogodba, ki je sklenjena v nasprotju s I. in II. odstavkom je nična (III. odstavek). Ta določba je prisilnega značaja, izhaja pa iz bistva pogodbe o posredovanju in iz načela, da posrednik ne sme posredovati samo za eno stranko. Takšno posredovanje je v nasprotju z moralnimi predpisi, zato je zakon izrecno kot sankcijo določil ničnost.
Čeprav je tekom postopka prišlo do izbrisa 2 kazenskih točk zaradi poteka treh let od pravnomočnosti dveh plačilnih nalogov, pritožbeno sodišče ne more upoštevati spremenjenega stanja glede števila kazenskih točk, ker je vezano na dejansko stanje kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Poleg tega se kazenske točke iz evidence brišejo po poteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, le pod pogojem, da v tem času storilec ne doseže ali preseže predpisanega števila kazenskih točk. Ker je storilec v obdobju krajšem od treh let dosegel predpisano število 18 kazenskih točk v cestnem prometu, do izbrisa prej omenjenih 2 kazenskih točk sploh ne bi smelo priti.
Ker je bila pritožba naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani in pri njem tudi vložena, po sodni praksi ni mogoče šteti, da bi šlo za očitno pomoto vložnika. Prav tako pa napake ni mogoče obravnavati kot nevednost, saj je bila stranka v pravnem pouku izrecno pravilno poučena, pri katerem sodišču mora vložiti pritožbo.
URS člen 33, 125, 156. ZS člen 3. ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4, 15, 15/1, 15/2. ZDRS člen 40. ZPIZ-1 člen 276, 277. OZ člen 378.
bivši vojaški zavarovanci – zamudne obresti
Ker 2. odstavek 15. člena ZPIZVZ, po katerem se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine izplačajo v zneskih, ki bi jih upravičenec prejel, če bi mu bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo, upravičencem v primeru priznanja in izplačila predčasne ali starostne pokojnine za nazaj ne priznava zakonskih zamudnih obresti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti neutemeljen.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežja kategorija upravičencev – zdravstvena nega
S tem, ko se je zdravstvene nege za tožnika priučila njegova žena, ki nego tudi ustrezno izvaja, je izpolnjen pogoj obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje kategorije upravičencev.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poprava odpovedi – rok za podajo odpovedi
Poprava pomote v odpovedi ni bila administrativne narave, ampak je šlo za vsebinsko novo odločitev o odpovedi (z navedbo pogodbe o zaposlitvi, pravne podlage in datumom odpovedi), šele popravljena oziroma dopolnjena odpoved je dobila dejanske pravne učinke. Ker je bila ta odpoved podana po poteku prekluzivnega zakonsko določenega roka, je nezakonita.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1, 20/2, 21. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/2, 72, 94, 94/3, 187, 200, 201.
nadomestilo za invalidnost – pokojninska osnova – doba, dopolnjena v tujini
Toženec je tožniku pri odmeri invalidske pokojnine za odmero nadomestila za invalidnost pravilno upošteval le pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji, saj bi se doba v BIH upoštevala le za ugotavljanje pogojev za priznanje pravice, doba, dopolnjena v Nemčiji kot tretji državi, pa le v primeru, če niti s seštevanjem dob, dopolnjenih v Sloveniji in BIH, ne bi izpolnjeval pogojev za pridobitev dajatve.
umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka – stroški postopka
Ker sta tožeči stranki umaknili tožbo, umik pa ni bili posledica izpolnitve zahtevka, je pravilna odločitev, da sta dolžni povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka tožene stranke.
ZDR člen 75. OZ člen 39, 39/1, 45, 46, 46/1, 46/2, 86.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi– ničnost – izpodbojnost – napake volje – nedopustna grožnja
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnje s kazenskim pregonom in policijo ne predstavljajo nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
ZObr člen 46, 98.a, 101.a. Pravilnik o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini člen 13, 14.
vojak – delo v tujini – plača – prikrajšanje pri plači
Tožnik je bil predčasno odpoklican iz tujine zaradi službenih potreb (oziroma se je datum, do katerega je bil napoten na opravljanje nalog v tujini, nadomestil z novim datumom), pa zoper ukaz o odpoklicu ni ugovarjal. Iz tega razloga ne more zahtevati razlike v plači do plače, kot bi jo prejemal za opravljanje nalog v tujini.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je treba vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo brez takšne odločitve delodajalca, kar pomeni, da je delavec upravičen do nadomestila plače za ves čas, dokler nezakonito stanje traja (do ponovne reintegracije v delovno razmerje – do ponovnega začetka opravljanja dela ali na primer do upokojitve). Zaradi dejstva, da delavec ni zaposlen (kar je posledica nezakonite odločitve delodajalca), se ni dolžan upokojiti, takoj ko izpolni minimalne pogoje za upokojitev, kot zmotno meni tožena stranka, in tako v večji meri prispevati k zmanjšanju škode.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – posebno varstvo pred odpovedjo – svet delavcev – predstavnik delavcev – ustrezna zaposlitev
Tožnik v času odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bil več član sveta delavcev, je pa še vedno užival posebno varstvo pred odpovedjo. Kljub temu varstvu mu je tožena stranka zakonito podala odpoved, saj mu je hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev.
Za ugotovitev, da je bila ponujena zaposlitev za tožniku ustrezna, ni bistveno, da je bila za novo delovno mesto predpisana alternativno nižja stopnja strokovne izobrazbe.
ZDR člen 20, 20/2. ZJU člen 21. ZSPJS člen 3, 48, 49.a. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3.
plača - javni uslužbenec - prevedba - akt o sistemizaciji - dodatek k plači
Akt o sistemizaciji je splošni akt delodajalca organizacijske narave, katerega oblikovanje (določanje delovnih mest, opis pogojev in nalog delovnega mesta, …) je v pristojnosti delodajalca, zato delavec v individualnem delovnem sporu ne more uspešno uveljavljati, da se v sistemizacijo vnese delovno mesto, za katerega meni, da bi bilo ustrezno delovno mesto zanj.
Dejstvo, da tožnik nadzira delo treh mehanikov in pralca vozil, da jim odreja delo in opravlja testne vožnje, še ne pomeni, da je upravičen do vtoževanega položajnega dodatka. Do tega dodatka ni upravičen, ker avtopark pri toženi stranki ni organiziran kot notranja organizacijska enota, tako da za priznanje ni izpolnjen že temeljni pogoj, to je, da javni uslužbenec izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0069309
ZOR člen 273, 273/5, 636, 640, 1107, 1107/3. ZPP člen 285, 286. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55, 119.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatno naročena dela - pogodbena kazen - uzance - materialno procesno vodstvo - pobotni ugovor - prekluzija
Glede na to, da po 4. členu Pogodbe A7 predstavljajo sestavne dele pogodbe tudi vsi tisti pismeni dogovori in zapisniške zahteve oz. ugotovitve, ki so jih ali jih bodo podpisali pooblaščenci obeh pravdnih strank, je zmotno pritožbeno stališče, da je bila pogodba sklenjena v smislu ˝ključ v roke˝. Iz nobenega določila pogodbe namreč ne izhaja, da se ˝pismeni dogovori, ki so ali pa še bodo˝ sklenjeni, lahko nanašajo samo na povečan obseg del za isto ceno, navedeno v 2. členu pogodbe. V nobenem členu Pogodbe A7 tudi ni navedbe ˝ključ v roke˝ ali kakšnega podobnega določila, iz katerega bi izhajalo, da se je tožeča stranka za ceno iz 2. člena zavezala izvesti skupaj vsa dela, ki so potrebna za graditev in uporabo predmeta pogodbe.
Glede na to, da se davki in prispevki obračunajo po stopnji, ki velja v času izplačila in da je davčna obremenitev odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo, bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretne zneske davkov in prispevkov
,
ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati.
Ker rok izplačilo pogodbene kazni v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, je bila tožena stranka v zamudi šele od vložitve tožbe dalje, upoštevaje, da je tožnik prehodno ni opomnil na plačilo.
Dopolnilno mnenje invalidske komisije, ki ga je pridobilo sodišče, da tožnik za svoje delo ni zmožen, zmožen je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugem delovnem mestu, ki se bo opravljalo pretežno sede, kar ustreza razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do premestitve, je obsežno in temeljito, skladno z mnenji invalidskih komisij, pridobljenimi v predsodnem postopku, in z izvidi lečečih specialistov ter na podlagi osebnega pregleda tožnika podano v ustrezni strokovni sestavi specialistov, na takšno mnenje pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imel pripomb. Zato je sodišče utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do dela v polovičnem delovnem času.
ZDR člen 75. OZ člen 39, 39/1, 45, 46, 46/1, 46/2, 86.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi– ničnost – izpodbojnost – napake volje – nedopustna grožnja
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnje s kazenskim pregonom in policijo, ne predstavljajo nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.