ZDR člen 137, 204, 204/4. ZDPNP člen 1, 2, 2/5, 3, 6, 6/2.
omejitev učinkov svetovne gospodarske krize – začasno čakanje na delo – nadomestilo plače – denarni zahtevek
Ker je bilo na delovnem mestu tožnika zaposlenih več oseb, bi morala tožena stranka izbrati tiste delavce, ki jih bo napotila na začasno čakanje na delo, na podlagi uporabe kriterijev, ki so vsebovani v dogovoru s sindikatom.
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v nadomestilu plače za čas začasnega čakanja na delo je denarni zahtevek, v zvezi s katerim je dopustno neposredno sodno varstvo, vezan pa je na predhodno ugotovitev, ali je bilo začasno čakanje na delo skladno z ZDPNP in kriteriji, določenimi v dogovoru s sindikatom.
Če sta pravdni stranki gospodarska družba in samoupravna lokalna skupnost gre za gospodarski spor, za katerega je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče.
pomoč prava nevešči stranki – preložitev naroka – oprava naroka v odsotnosti stranke
Stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po ZPP, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi. V sklop procesnih pravic, o katerih mora sodnik seznaniti neuko stranko, sodi tudi opozorilo stranki, ki sodišču pošlje opravičilo za svoj izostanek z naroka (hkrati pa ne predlaga preložitve naroka), da bo v tem primeru sodišče opravilo narok v njegovi odsotnosti. Le v tem primeru bo neuka stranka seznanjena s posledicami njene odsotnosti.
zastaranje – telefonsko naročniško razmerje – čas sklenitve pogodbe - uporaba zakona
Ker je tožeča stranka s toženo stranko sklenila telefonsko naročniško razmerje s pogodbo leta 1998, torej je takrat nastalo obligacijsko razmerje, se uporabljajo določbe ZOR, ki urejajo zastaranje in ne OZ, čeprav tožeča stranka izterjuje neplačane račune, ki so zapadli leta 2004.
Tožena stranka je vse čas izvrševala motilna ravnanja, katerih namen je bil omejitev (preprečitev) uporabe dvorišča s strani tožeče stranke. To dejstvo je ostalo ves čas nespremenjeno, spremenil se je zgolj način izvršitve motilnih ravnanj, kar pa ne pomeni, da je šlo za spremembo istovrstnosti ravnanja.
Ker zavarovanec tožeče stranke ni udeležen v tristranem razmerju iz prevozne pogodbe, se določila CMR ne uporabljajo, pač pa se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava o odškodninski odgovornosti.
17. člen CMR ne vzpostavlja podlage za splošno odškodninsko odgovornost prevoznika blaga nasproti vsakomur, ki bi lahko bil z dejanjem prevoznika oškodovan. CMR se namreč uporablja le za v 1. členu CMR navedena pogodbena razmerja.
ZPIZVZ člen 15, 15/2. ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-3d, 12, 276, 276/2, 277. OZ člen 378.
predčasna starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - valorizacija - zakonske zamudne obresti - dodatek za rekreacijo
Določba 2. odstavka 15. člena ZPIZVZ, po kateri se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine upravičencem izplačajo v zneskih, ki bi jih prejeli, če bi jim bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačujejo, izključuje valorizacijo pozneje izplačanih mesečnih obrokov pokojnine in plačilo zakonskih zamudnih obresti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo revaloriziranih zneskov predčasne pokojnine in za plačilo zakonitih zamudnih obresti, saj za to ni nobene pravne podlage.
odprava preživnine – skupno življenje zavezanca in upravičenca
Preživljanje otrok v družinski skupnosti ima prednost pred preživljanjem v denarju. Če preživninski zavezanec in upravičenec ponovno zaživita v družinski skupnosti, je to podlaga za odpravo preživnine.
preživnina – polnoletni invalidni otrok – preživninska zmožnost staršev
Starši so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-11/07-45 z dne 13. 12. 2007 dolžni preživljati svoje polnoletne invalidne otroke, ki zaradi invalidnosti niso sposobni za samostojno življenje in ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, kot je to urejal 123. člen ZZZDR pred uveljavitvijo 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZDR. Navedena preživninska obveznost staršev velja, dokler se ne odpravi neustavna pravna praznina, ki je nastala z ukinitvijo obveznosti staršev, da preživljajo svoje polnoletne invalidne otroke, ki nimajo zadosti sredstev za preživljanje, saj ta ni bila nadomeščena z ustrezno obveznostjo države iz naslova socialnega varstva teh invalidov po 52. členu Ustave RS. Iz navedene ustavne odločbe v nasprotju z pritožbenimi navedbami izhaja, da so socialni transferi, ki so invalidom zagotovljeni na podlagi ZDVDTP, namenjeni zagotavljanju njihovega eksistenčnega minimuma.
Treba je pravilno oceniti življenjske stroške tožnika, jih primerjati s tožnikovimi dohodki in ob ugotovitvi, da za pokritje tožnikovih potreb ne zadoščajo, ugotoviti še preživninske zmožnosti staršev, nato pa odmeriti primerno preživnino. Pri določitvi preživnine je treba ustrezno upoštevati pomoč, ki jo tožnikov oče vsakodnevno nudi tožniku.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – diskriminacija – absolutna bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Ker je tožnica izpovedala, da je bila žrtev spolnega nadlegovanja, ji je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino v višini 2.500,00 EUR, čeprav tožnica zaradi spolnega nadlegovanja v tožbi odškodnine ni zahtevala. Hkrati je v celoti zavrnilo tožničine očitke glede diskriminacije in nadlegovanja, na podlagi katerega je uveljavlja tožbeni zahtevek v višini 5.000,00 EUR. Z opisano odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe v delu, ki se nanašajo na zavrnitev očitkov o diskriminaciji in nadlegovanju.
Sodišče prve stopnje je poudarilo, da ni jasno kako je lahko prišlo do zapisov treh različnih datumov prometne nesreče na dokumentaciji, ki je v spisu. Ker se je sodišče prve stopnje pri odločanju oprlo predvsem na listinske dokaze, ne pa na izpovedbe prič, bi moralo listinske dokaze vestno in skrbno presoditi. Da temu ni bilo zadoščeno, pritožbeno sodišče ugotavlja pri pregledu originalnega poročila o prometni nesreči, ki navaja datum nesreče 21. 02. 2004. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do tega, kako je mogoče, da ima to poročilo datum 21. 02. 2004, na njem pa je zapisana številka zavarovalne police voznice N., ki je bila sklenjena dne 21. 07. 2004.
OZ člen 333, 333/1, 333/3. ZIZ člen 272, 272/1. ZOdvT tarifna številka 3461.
začasna odredba – začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – povračilo stroškov
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju verjetnosti terjatve (da odpoved trajnega dolžniškega razmerja ne učinkuje), ki je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, tehtalo med zatrjevano nezakonito odpovedjo trajnega dolžniškega razmerja in med realizacijo dispozitivne narave določbe o odpovedi pogodbe, ki je konkretizirana v pogodbeni določbi o dolžini odpovednega roka in brez omejitve časa, v katerem se lahko odpoved poda.
imenovanje posebnega revizorja – določno in konkretno oblikovan predlog – sum o nepoštenosti ali hujših kršitvah zakona ali statuta – stroški postopka
Imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe je prvenstveno v domeni skupščine delniške družbe. Šele če skupščina tega predloga manjšinskega delničarja (s kvalificiranim deležem) ne izglasuje, stopi na njeno mesto pristojno sodišče, ki odloča v nepravdnem postopku v mejah konkretnega in določnega predloga (ki je identičen tistemu, o katerem je predhodno odločala skupščina) o tem, ali je predlagatelj v zadostni meri (na stopnji suma) izkazal vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju konkretnih postopkov in poslov s strani poslovodstva (uprave) družbe (nasprotnega udeleženca v postopku) do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Sodni (nepravdni) postopek je torej zgolj neke vrste korektiv (nadomestek) korporacijskemu odločanju na skupščini delniške družbe v primeru, ko se delničarji z večino glasovalnih pravic ne strinjajo s predlogom za imenovanje posebnega revizorja, ki ga običajno v skupščinsko proceduro vložijo manjšinski delničarji.
Namen opomina pred vložitvijo tožbe zaradi odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja iz krivdnih odpovednih razlogov je v tem, da lastnik stanovanja najemnika jasno in določno seznani z možnostjo odpovedi pogodbe in načinom odprave odpovednega razloga, da lahko z ustreznim ravnanjem najemnik odpoved iz krivdnih razlogov prepreči.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2, 408. ZPP člen 7, 7/1, 212. ZPIZ člen 44, 311.
starostna pokojnina – pokojninska osnova
Ker je toženec pri izračunu pokojnine oziroma pokojninske osnove pravilno upošteval podatke iz matične evidence, pravilno opravil preračun z zmanjšanjem bruto plač s povprečno stopnjo davka in prispevkov ter tako izračunane osnove pravilno valoriziral, tožnik pa ni konkretno navedel, v čem je izračun pokojnine nepravilen, oziroma kateri podatki za izračun pokojninske osnove niso pravilno sporočeni ali upoštevani, je tožbeni zahtevek za priznanje višje pokojnine neutemeljen.
izvedba naroka zunaj sodnega poslopja – prošnja za preložitev naroka zaradi bolezni – možnost sodelovanja v postopku
Ker kljub utemeljenemu predlogu toženca sodišče ni preložilo že razpisane glavne obravnave, ampak jo je opravilo na domu toženca, je poleg kršitve določbe 115. člena ZPP toženca prikrajšalo oziroma mu odvzelo možnost sodelovanja v postopku, kakršnega bi bil sicer deležen, če ne bi bil bolan oziroma ne bi okreval po zdravniškem posegu.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/2, 41, 41/2, 41/4, 47, 47/1, 203, 203/1. ZMEPIZ člen 23, 23/1. Zakon o matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1980) člen 24. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 25, 25/3.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – podatki matične evidence
Ker tožnica v letu 1990 plače ni prejemala najmanj šest mesecev, temveč le od 11. 7. 1990 do konca leta, ji toženec plač, prejetih v tem letu, utemeljeno ni upošteval pri izračunu pokojninske osnove.
invalidnina – državljani Slovenije, ki prejemajo pokojnino iz republik nekdanje SFRJ
Po 4.b členu ZZSV je slovenskim državljanom, ki so pridobili pravico do pokojnine v kateri od držav na območju nekdanje SFRJ (poleg dodatka k pokojnini), zagotovljena le pravica do dodatka za pomoč in postrežbo in letnega dodatka in še to pod pogojem, da ga ne izplačuje država, v katerih so pridobili pravico do pokojnine, niso pa jim pa zagotovljene druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja pravico do invalidnine za telesno okvaro.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 150. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – delovni stroj – varno delo
Tožnika je nadrejeni delavec poslal v bližino delovnega stroja, kljub temu da pri strojnem kopanju ni dovoljeno zadrževanje v delovnem območju stroja. Iz tega je sklepati, da tožena stranka tožniku ni zagotovila varnosti in zdravja pri delu, tako da je za škodo, ki jo je utrpel, krivdno odgovorna. Odgovorna pa je tudi objektivno, ker je delovni stroj nevarna stvar.