preživnina – nadstandardna preživnina – visoke preživninske zmožnosti staršev
Pri določitvi preživninskega bremena bo sodišče lahko ugodilo tem večjemu obsegu potreb, kolikor večje so preživninske zmožnosti staršev (začenši z zagotovitvijo minimalnih, najnujnejših življenjskih potreb, vse do nadstandardnih potreb). Pri tem pa mora sodišče ravnati s pravo mero. Širjenje nadstandarnih potreb ima svoje meje tudi pri še tako bogatih starših. V odločitev o obveznem preživninskem bremenu namreč sodi zagotovitev tistih potreb, ki zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Vse, kar navedeno presega, mora biti prepuščeno svobodni odločitvi staršev, ali in koliko bodo po svoji vesti nudili otroku več, kot so zavezani s sodno odločbo.
vročanje substitutu – substitut za posamezno procesno dejanje – odvetnik
Če je substitut postavljen le za posamezno procesno dejanje, ni veljavna vročitev, če sodišče substitutu vroča sodno pisanje za drugo procesno dejanje.
gradbena pogodba – jamčevanje za napake – odprava napak – bodoča škoda – nepredvidena dela - ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih
Nepredvidena dela so tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek.
Ker pisna oblika gradbene pogodbe ni predpisana zaradi varstva širših javnih interesov, temveč izključno zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov, se ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih, lahko presoja po določilih pogodbe o delu.
Napaka objekta (opravljenega posla) lahko v naročnikovi sferi poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda), povzroči tudi nadaljnje negativne posledice – druge oblike škod. Ker pa toženec ni uspel dokazati, da bi mu škoda že nastala, kar izhaja že iz njegovih trditev, niti njen nastanek ni gotov, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek iz bodoče škode pravilno zavrnilo.
OZ člen 639, 639/1. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/1.
pravica podjemnika, da odpravi napako – zavrnitev dokaza z zaslišanjem izvedenca – relativna kršitev določb postopka
Ker je odpravo napake, za katero naj bi odgovarjala tožeča stranka, tožena stranka direktno zaupala tretji osebi, je s tem nasproti tožeči stranki izgubila pravico po tem zahtevati, da napako odpravi ona. S tem pa je izgubila tudi pravico, da od pogodbe odstopi. Zato njeno ravnanje nima podlage za zavrnitev plačila storitve, ki jo je opravila tožeča stranka.
dokaz z izvedencem – izbira strokovnjaka ustrezne stroke s strani sodišča – razpravno načelo
Izbira strokovnjaka ustrezne stroke (ob izvedbi dokaza z izvedencem) je v pristojnosti sodišča. Sodišče torej ni vezano na predlog strank. S postavitvijo izvedenca psihiatra, namesto predlaganega kliničnega psihologa, torej sodišče ni kršilo razpravnega načela niti ni stranke prikrajšalo glede njenih procesnih pravic.
načelo superficio solo cedit - materialno procesno vodstvo - izločitev iz zapuščine
Ni mogoče določiti solastniškega deleža tožnice oziroma deleža, ki ne spada v zapuščino zgolj na hiši brez funkcionalnega zemljišča, saj nepremičnina deli usodo stavbe, zato je treba stavbo in zemljišče obravnavati enotno. Hiša nima stvarnopravne samostojnosti in kot takšna brez nepremičnine ne more biti predmet lastninske pravice in samostojni predmet v pravnem prometu.
stvarna služnost – vznemirjanje služnostne pravice
Pri oceni, ali je prišlo do posega v izvrševanje služnosti, je potrebno upoštevati tudi načelo koristnosti služnosti in načelo obzirnosti pri izvrševanju služnosti.
Za vznemirjanje se ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
motenje posesti – motilno ravnanje – restitucijski del tožbenega zahtevka
Zavrnitev restitucijskega dela tožbenega zahtevka je bila utemeljena, saj so bile vse postavljene ovire že odstranjene in je bila tožnikoma že omogočena neovirana hoja in vožnja, s čimer je potreba po sodnem varstvu v tem obsegu v vsakem primeru odpadla.
solastna stvar – nujen posel rednega upravljanja – izdaja soglasja – trditveno in dokazno breme
Sodišče bi moralo obravnavati tudi trditve predlagateljic o priključni moči in oceniti že izvedeni dokaz ter odločiti, ali gre pri priključitvi stanovanja predlagateljic na elektrodistribucijsko omrežje za nujen posel rednega upravljanja ali ne.
Če do izpadov električne energije v stanovanjski stavbi prihaja zaradi nezadostne priključne moči oz. preobremenitev omrežja, ni mogoče govoriti o normalni oskrbi z električno energijo. V takšnem primeru bi bil predlagani ukrep oz. posel smiseln in nujen za ohranitev (cele) stvari v funkciji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065762
ZOR člen 26, 28, 103.
izročilna podoba – ničnost izročilne pogodbe – nemoralno določilo – huda bolezen preživljanca ob sklepanju pogodbe – pretekla pomoč pred sklepanjem izročilne pogodbe
Glede na ugotovljeno (in v pogodbi upoštevano) pomoč prvotoženca izročevalki do sklenitve izročilne pogodbe ter dogovorjene bodoče obveznosti prvotoženca do izročevalke je pravilen zaključek o odplačni naravi sklenjene izročilne pogodbe. Izročevalka je prvotožencu premoženje izročila kot odmeno za preteklo dolgoletno pomoč in tudi kot odmeno za bodočo finančno pomoč in skrb. Ni torej mogoče pritrditi, da se je želel prvotoženec s pogodbo le nemoralno okoristiti na škodo drugih dedičev in si izgovoriti nesorazmerno premoženjsko korist.
Vednost preživljalca, da je preživljanec hudo bolan in da se bliža konec njegovega življenja, sama po sebi ne pomeni moralno zavržnega dejanja pri sklepanju pogodbe in ne vpliva na njeno veljavnost. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da so nične vse pogodbe, ki jih sklepajo bolni ljudje z namenom zagotoviti si potrebno nego in oskrbo v času hude bolezni in proti koncu svojega življenja.
namembnost zemljišča v času sklenitve pogodbe – predkupna pravica – lastninska pravica
Vprašanje, ali je bila nepremičnina v času sklenitve pogodbe med prvo in drugotoženo stranko nezazidano ali zazidano stavbno zemljišče, za presojo sodišča ni pomembno, saj je vprašanje namembnosti stvar upravnih postopkov in bi tožnik moral v spornem času to vprašanje sprožiti pred pristojnim upravnim organom. Poleg tega pa bi to lahko vplivalo le na predkupno pravico, pri čemer se na to kršitev lahko sklicuje le predkupni upravičenec, kar tožnik ni (bil), pogodba pa je v takem primeru izpodbojna in ne nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064420
ZIZ člen 110. ZOR člen 275, 275/2. OZ člen 376. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vrstni red poplačila več upnikov – izvršba na denarno terjatev dolžnika – prenehanje teka zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – pogodbena kazen – polna odškodnina
Več upnikov, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, ni v takšnem medsebojnem razmerju, da bi bilo mogoče razmerje rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotno sosporništvo). V materialnem pravu namreč ni podlage za to, da se bodo iz terjatve dolžnikovega dolžnika v celoti poplačali vsi upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo. Iz 110. člena ZIZ namreč izhaja, da je vrstni red poplačila več upnikov vezan na dan oprave rubeža terjatve. Upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, se torej poplačajo po določenem vrstnem redu in se zato upnik, ki mu je bila terjatev kot drugemu prenesena v izterjavo, poplača le, če je terjatev, ki se izterjuje, višja od terjatve upnika z boljšim vrstnim redom, ki je že bil poplačan.
V pravdi, kot je obravnavana, je treba ugotoviti tako višino terjatve tožeče stranke do dolžnika, kot tudi višino terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika, tožeči stranki pa je mogoče prisoditi le znesek njene terjatve do dolžnika, ki nikakor ne more presegati zneska terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika.
Ko pride med dediči do spora o obsegu zapuščinskega premoženja, zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti dediče na pravdo ne samo takrat, ko so med njimi sporna dejstva, ampak tudi v primeru, če gre za sporno pravno vprašanje. Veljavnost darilne pogodbe, od česar je odvisno, ali bo premoženje, ki je bilo predmet te pogodbe, spadalo v zapuščino ali ne, predstavlja takšno sporno pravno vprašanje, zato je stališče, da bi sodišče prve stopnje lahko že v okviru zapuščinskega postopka ugotovilo ničnost te darilne pogodbe, zmotno.
leasing – poziv k plačilu obrokov – obvestilo o razdrtju pogodbe – vrnitev predmeta leasinga
V skladu s pogodbo mora leasingojemalec takoj vrniti predmet leasinga na svoje stroške na kraj, ki ga določi leasingodajalec. Če tega ne stori sam, to lahko stori leasingodajalec na njegove stroške. Pogodba tako že sama ureja način vrnitve predmeta leasinga, a zgolj pod pogojem, da je leasingojemalec o razdrtju obveščen. Obveščen mora biti tudi o kraju, kamor naj predmet vrne.
vznemirjevanje lastninske pravice – neposredni motilec – pasivna legitimacija v pravdi zaradi vznemirjanja lastninske pravice
V pravdi zaradi vznemirjanja lastninske pravice ni pasivno legitimiran le neposredni motilec, temveč tudi tisti, ki je nekomu drugemu naročil, naj vznemirja lastnika stvari v njegovi pravici, ali pa tisti, ki ima od takšnega vznemirjanja korist.
Glede na to, da je bilo v postopku na prvi stopnji protipravno dejanje (preusmeritev poslovanja na drugo pravno osebo) dokazano, bi se tožena stranka odgovornosti za škodo lahko razbremenila le, če bi dokazala, da za kršitev prepovedi iz 1. točke 5. odstavka 15. člena ZFPPod bodisi ni vedela in je tudi ni mogla ugotoviti, čeprav je ravnala z zahtevano profesionalno skrbnostjo, bodisi je ni mogla preprečiti, čeprav je ravnala v skladu z zahtevano profesionalno skrbnostjo.