PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00089073
ZUS-1 člen 74, 74/1, 76.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - ponavljanje tožbenih navedb - celovita dokazna ocena - pritožbene novote
Vrhovno sodišče ni nadaljnja (tretja) instanca, ki bi ponovno preverjala pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki mu pritožnik nasprotuje le s ponavljanjem že podanih argumentov in navajanjem dejstev, ki jih je kot neutemeljene oziroma nedokazane zavrnilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno ponavljanje trditev, ki jih je pritožnik podal že v tožbi (glede nasilnega odnosa hrvaških policistov, prevoza do železniške postaje in poskusa vrnitve v Republiko Hrvaško), zato ne more biti uspešno.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00089065
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/3, 10/3-a, 40, 40/2, 40/3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite - sodna praksa SEU
Presoja dopustnosti naknadne prošnje za priznanje mednarodne zaščite se opravi v dveh fazah, in sicer je najprej predmet predhodne obravnave vprašanje, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oz. je prosilec navedel take nove elemente ali ugotovitve v zvezi z vprašanjem, ali izpolnjuje pogoje, da bi bil upravičen do mednarodne zaščite na podlagi Direktive 2011/95/EU (člen 40 (2)). Če obstajajo taki novi elementi ali ugotovitve, pa se v skladu s členom 40 (3) Direktive 2013/32/EU preveri, ali ti novi elementi in ugotovitve znatno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje, zahtevane za upravičenost do tega statusa. To preverjanje se izvede v skladu s členom 10(3)(a) Direktive 2013/32/EU in členom 4 Direktive 2011/95/EU, ki pristojnemu organu nalaga, da v sodelovanju s prosilcem obravnava ustrezne elemente njegove naknadne prošnje za mednarodno zaščito. Če sta oba pogoja za dopustnost izpolnjena, se obravnavanje prošnje nadaljuje po vsebini v skladu s poglavjem II Direktive 2013/32/EU.
Iz navedenega izhaja, da je zavrženje ponovne prošnje izjema od pravila, da mora biti vsaka prošnja za mednarodno zaščito predmet vsebinske obravnave v zvezi z izpolnjevanji pogojev za to zaščito. Pristojni organ in posledično tudi sodišče jo zato lahko opredelita kot nedopustno samo po opravljeni (zahtevani) vsebinski presoji izpolnjenosti obeh navedenih pogojev za nedopustnost prošnje, pri tem pa upoštevati razlage Sodišča EU, kdaj novi elementi ali ugotovitve pomembno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za status mednarodne zaščite.
predlog za dopustitev revizije - strokovni pomočnik - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - izvedensko mnenje - postopek z izvedencem - pravica do izjave - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - soočenje izvedencev - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
postulacijska sposobnost - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zahteva za varstvo zakonitosti - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - laična vloga - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica svojo vlogo tudi poslala. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec zakonitega zastopnika stranke v postopku kot sodnik pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
V predlogu opredeljene okoliščine, predvsem pa dejstvo, da je okrajna sodnica Okrajnega sodišča v ..., ki spada pod območje Okrožnega sodišča v ..., žena toženkinega zakonitega zastopnika in tožnikova snaha, predstavljajo takšne okoliščine, ki bi utegnile povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozile percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00089240
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - izvršba na nepremičnino - odredba o prodaji - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - napaka sodišča - neskladnost podatkov v evidencah - kvalificirana protipravnost - vzročna zveza - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V prvem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v roku 30 dni od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Pooblaščencu tožnice in stranske intervenientke je bila sodba sodišča druge stopnje vročena 12. 11. 2024. Glede na to, da je predlog vložil 18. 4. 2025, ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00089236
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 3, 13, 13/1, 19. ZIZ člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - mednarodna ugrabitev otrok - protipraven odvzem otroka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - zahteva za vrnitev otroka - vrnitev otroka - izročitev otroka - začasna odredba - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja - dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - pravica do sodnega varstva - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklepi o vrnitvi otroka so po vsebini najbližji začasni odredbi. V skladu z določbo 10. člena ZIZ je revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP, dovoljena zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Revizijo je torej zakonodajalec omejil le na točno določene sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja. Zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, vključno s sklepi, s katerimi je odločeno o predlogu za izdajo začasne odredbe, pa revizija ni dovoljena. Takšen je tudi sklep v obravnavani zadevi. Ker podlage za dovoljenost revizije zoper obravnavani sklep sodišča druge stopnje ni, revizije sploh ni mogoče dopustiti.
določitev krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sprejem osebe v varovani oddelek - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
V obravnavanem primeru bo prevoz do nasprotne udeleženke v vsakem primeru potreben, saj se ne nahaja v kraju enega ali drugega sodišča. Ni bistveno, ali bo prevoz trajal nekaj minut več ali manj. V obravnavani zadevi ne gre za kvalitativno prostorsko razliko v razdalji. Postopek, v katerem se obravnava ranljiva oseba, se je že podaljšal na račun odločanja o predlogu za prenos pristojnosti, tudi zato ugoditev predlogu ne bi bila smotrna.
postulacijska sposobnost - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zahteva za varstvo zakonitosti - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - laična vloga - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica svojo vlogo tudi poslala. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - poznanstvo stranke in sodnice pristojnega sodišča - videz nepristranskosti sodišča - manjše sodišče - upnik - izvršilni postopek - ugoditev predlogu
Predlog je utemeljen. Na izvršilni oddelek sodišča sta razporejeni dve sodnici, ki sta v vsakodnevnem delovnem stiku z upnico iz navedenega izvršilnega postopka, zato ni mogoče dela organizirati tako, da izvršilna zadeva ne bi bila dodeljena sodniku, ki je v neposredni delovni povezavi z upnico.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - vložitev vloge pri napačnem sodišču - naslovitev vloge na napačno sodišče - zastopanje po odvetniku - očitna pomota odvetnika - napaka odvetnika - prepozna pritožba - dolžna skrbnost odvetnika - zavrženje pritožbe
Pritožba, poslana priporočeno po pošti zadnji dan roka na nepristojno sodišče, je prepozna, saj ni šlo za očitno pomoto vložnika, temveč neskrbnost odvetnikov, ki bi pri sestavljanju vloge morala paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - dvom v nepristanskost - zapuščinski postopek - dedič - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dedinja v tem zapuščinskem postopku sodnica na sodišču, ki je sicer pristojno za obravnavo zadeve, je enega najbolj tipičnih in torej očitnih razlogov, ki spodmikajo videz nepristranskosti sodišča. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo ter za odločanje o tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Domžalah.