Odločba o varnostnem ukrepu je sestavni del obsodilne sodbe (5. točka 359. člena ZKP) in je vezana na ugotovljeno kaznivo dejanje. Vložnica torej zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga zoper sodbo, ki ni v celoti formalno in materialno pravnomočna, ter med postopkom, ki ni pravnomočno končan.
V obravnavanem primeru je v obsojenčevem ravnanju - sodišče je zaradi posvetovanja z zagovornikom glede zahteve za izločitev nedovoljenih dokazov predobravnavni narok preložilo, obsojenec je na preloženem predobravnavnem naroku izrecno izjavil, da umika zahtevo za izločitev dokazov, nato pa je v pritožbi, ki jo je vložil zoper sodbo sodišča prve stopnje, uveljavljal kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP - mogoče prepoznati očitno zlorabo procesnih pravic. Nastali procesni položaj je namreč treba razlikovati od situacije, ko bi obsojenec na predobravnavnem naroku priznal krivdo, o (ne)zakonitosti dokazov pa bi on oziroma njegova obramba molčala. V tem primeru je namreč obsojenec, kot že rečeno, izrecno izjavil, da ne bo zahteval izločitve nezakonitih dokazov, nato pa je brez kakršnekoli obrazložitve, zakaj je spremenil svoje stališče, zakonitost dokazov napadel v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ob tem ne gre spregledati okoliščine, da je zaradi izostanka obrazložitve sodbe v zvezi z dejstveno podlago, na kateri temelji preizkus priznanja krivde, presoja zakonitosti dokazov in zlasti spoznavna vez med morebiti nezakonitimi dokazi in opiranjem odločitve sodišče na te dokaze, znatno otežena.
kaznivo dejanje posilstva - dokazni standard - dokazna ocena - dejansko stanje - pravno vprašanje
Vrhovno sodišče je v svoji praksi že zavzelo stališče, da gre pri vprašanju izpolnjenosti dokaznega standarda, vključno s standardom gotovosti, zahtevanim za obsodbo, za pravno vprašanje. V okviru te presoje pa je odločanje o dejanskem vprašanju neločljivo povezano s pravnim vrednotenjem. Pri ugotavljanju izpolnjenosti dokaznega standarda gotovosti je presoja vezana zlasti na dokazno oceno sodišč nižje stopnje. Nasprotno temu, za kar se v pretežnem delu a neutemeljeno zavzema vložnik, bi moralo Vrhovno sodišče ponovno (še tretjič zapored) samo pretehtati vse dokaze, jih dokazno oceniti in presoditi, ali po svoji kakovosti in količini zadostijo dokaznemu standardu in posledično izreku obsodilne sodbe, kar pa Vrhovnemu sodišči, z izjemo pooblastila iz 427.člena ZKP, ni dovoljeno.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - zavrženje pritožbe
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in novi dokazi
Obravnavo ponovno vložene prošnje za priznanje mednarodne zaščite je mogoče doseči le, če prosilec bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite. V obravnavani zadevi niti ni sporno, da pritožnik te zahteve ni izpolnil, saj tej presoji Upravnega sodišča ne nasprotuje. V pritožbi le ponavlja tožbene navedbe, ki jih je Upravno sodišče ocenilo kot pavšalne, ter trdi, da je tveganje, da ne bo mogel živeti dostojnega življenja, resnično, stvarno, osebno in predvidljivo. Ob tem ne trdi, da je Upravno sodišče zmotno presodilo, da njegove tožbene navedbe ne pomenijo novot v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, niti ne navaja razlogov, ki bi na kaj takega kazali vsaj posredno.
odločba o stroških kazenskega postopka - nezakonitost odločbe o stroških - odvetniška tarifa - razlaga odvetniške tarife
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je predmet zahteve za varstvo zakonitosti lahko le nezakonita, ne pa tudi nepravilna odločba o stroških kazenskega postopka. Odločba o stroških je nezakonita, če je o njih odločeno v nasprotju z določbami ZKP, nepravilna pa je, če temelji na zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejstev ali če gre za nepravilno odmero stroškov. Nepravilna odmera stroškov je razlog za vložitev pritožbe (tretji odstavek 374. člena ZKP), ni pa razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00085440
KZ-1 člen 308, 308/8. ZKP člen 23, 23/1, 340, 340/1, 340/1-1. URS člen 29, 29/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odvzem predmetov - obligatorni odvzem predmetov - predhodno vprašanje - načelo neposrednosti - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zavrnitev dokaznega predloga
Vložnik izpodbija odločbo o varnostnem ukrepu odvzema prevoznega sredstva in po vsebini zatrjuje napačno odločitev sodišča o predhodnem vprašanju obstoja lastninske pravice obsojenca (prvi odstavek 23. člena ZKP) in s tem kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP v zvezi z osmim odstavkom 308. člena KZ-1. Sodišče je ugotovitev o lastništvu vozila oprlo na podatek v prometnem dovoljenju, ki je javna listina, v kateri je kot lastnik naveden obsojenec, ter na ugotovljeno dejstvo o navideznosti (fiktivnosti) kupoprodajne pogodbe, s predložitvijo katere je obsojenec zatrjeval, da je lastnik vozila tretja oseba. Vprašanje, katero pravo je potrebno uporabiti za presojo prenosa lastninske pravice, ni relevantno. Vložnikove navedbe o tem, da overitev oziroma vpis pri registrskem organu po poljskem pravu ni konstitutiven, namreč slonijo na njegovem izpodbijanju dejanskih zaključkov sodišč prve in druge stopnje o navideznosti sklenitve pogodbe.
Izrek varnostnega ukrepa odvzema prevoznega sredstva po osmem odstavku 308. člena KZ-1 je obligatoren.
laičen predlog - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti - strokovna sodelavka - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče sprejelo argumentacijo predlagajočega sodišča, ki temelji na navedbah o dnevnem srečevanju strokovnih sodelavcev in sodnikov obeh sodišč na istem hodniku sodne zgradbe. Predlogu je zato ugodilo ter za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Krškem.
Do kdaj je treba upoštevati sklep (o postavitvi začasnega skrbnika), ki pravno ureja začasno razmerje, če ga je pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje?
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje
Toženka bi v pritožbi morala utemeljiti, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko pomanjkljivosti samo odpravilo, ne da bi prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe, oziroma zakaj je z razveljavitvijo nedopustno poseglo v njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Toženka pa teh razlogov v pritožbi ne uveljavlja. Navaja le, zakaj je po njenem mnenju odločitev sodišča druge stopnje vsebinsko napačna. Iz teh razlogov pa po 357.a členu ZPP pritožbe ni mogoče vložiti.
izvršba - predlog za odlog izvršbe - izterjava denarne kazni - zavrženje predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog
Zakonodajalec je z 10. členom ZIZ omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena. Ker tako pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe kot tudi pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega ugovora zoper sklep o ugotovitvi, da dolžnik ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi, in o dovoljeni izvršbi na TRR dolžnika zaradi izterjave izrečene denarne kazni 150 EUR, nista sklepa iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za njeno dopustitev. Zato je Vrhovno sodišče dolžnikov predlog za dopustitev revizije zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00084735
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. ZIZ člen 226, 227, 268, 272, 273. ZPP člen 367a, 378, 385/3, 391.
zahteva za varstvo zakonitosti - regulacijska začasna odredba - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - Direktiva Sveta 93/13/EGS - posojilo v tuji valuti - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - učinek sklepa o začasni odredbi - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Odgovor na vprašanje, ali je ukrep po izdani začasni odredbi, v skladu s katerim pogodba in notarski zapis (začasno) ne učinkujeta, zadosti učinkovit, je pritrdilen. Tudi zato štejemo, da je sodno varstvo z izdajo sodbe, ki ugotavlja ničnost pogodbe in notarskega zapisa, učinkovita. Ker v takšnem primeru sodne odločbe ne podkrepimo s prepovedjo vlaganja predlogov za izvršbo in s pretnjo denarne kazni, ni nobenega razloga, da bi v primeru izdane začasne odredbe ravnali drugače.