ZSVarPre-E člen 9, 54a. ZD člen 128. ZPP člen 367a.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - valorizacija denarnih obveznosti - denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - indeks življenjskih potrebščin - valorizacija - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Predlog se dopusti glede vprašanja: Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge (in prve) stopnje, da se pri omejitvi dedovanja vrednosti dane socialne pomoči ali varstvenega dodatka ne usklajujeta z indeksom cen življenjskih potrebščin, torej ne valorizira(ta)?
delegacija pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost - strokovna sodelavka - stranka zaposlena na sodišču - zavrnitev predloga
Presoja celotnih okoliščin primera pokaže, da pri razumnemu zunanjemu opazovalcu in v očeh javnosti objektivno ne vzbujajo upravičenega dvoma v pristranskost sojenja na tem sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00087647
ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78, 78/1.
ordinacija pristojnosti - določitev krajevno pristojnega sodišča - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - lega nepremičnine - začetek postopka - izključna pristojnost slovenskega sodišča
Po razpoložljivih podatkih, ki izhajajo iz predloga, trenutno ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ni znano zadnje prebivališče nasprotnega udeleženca, prav tako ne, da bi bil državljan katere druge države. Vrhovno sodišče je kot pristojno določilo sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je glede na podatke iz zemljiške knjige v lasti nasprotnega udeleženca. To je hkrati sodišče, pred katerim postopek razglasitve za mrtvega že poteka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/3, 120, 120/2, 146, 146/4, 158, 158/3. ZNP-1 člen 42. URS člen 22, 23.
zemljiškoknjižni postopek - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - ugovorni postopek - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga - zaznamba spora - pravica stranke do izjave - pravica do sodnega varstva - listina - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali potrdilo o vložitvi tožbe, ki navedeno dejstvo zgolj potrjuje in iz katerega izhaja, da je to dejstvo obstajalo že ob vložitvi predloga za vpis zaznambe spora, zadosti pogoju, da je to listina, na podlagi katere bi bil vpis dovoljen, če bi bila priložena že k zemljiškoknjižnemu predlogu, čeprav je datum izdaje te listine (potrdila) kasnejši kot datum vložitve predloga, če tako listino stranka vloži najkasneje ob vložitvi ugovora zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu?
pritožba - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - laična pritožba - dopolnitev pritožbe - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Pritožba, ki jo je pritožnik vložil sam, se ne more naknadno spremeniti v pritožbo, vloženo po odvetniku zgolj zato, ker je pritožnik sodišču več kot mesec dni po vložitvi pritožbe namesto potrdila, da ima sam opravljen pravniški državni izpit, k predložitvi katerega je bil pozvan, po odvetniku poslal še vlogo, naslovljeno kot "dopolnitev pritožbe", v kateri "vztraja pri obrazložitvi pritožbe z dne 25. 4. 2025".
pritožba - laična pritožba - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost stranke - zavrženje pritožbe
Po določbi druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s to določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo določbe 146. člena ZEKom-1 (sedaj 213. člena ZEKom-2) na ugotovljeno dejansko stanje predmetne zadeve?
obnova postopka - ugotavljanje dejanskega stanja - pravnomočna odločba upravnega organa - vezanost na dejanske ugotovitve odločb - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da mora Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ko obnavlja postopek na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 45. člena ZKme-1, ugotavljati materialno resničnost pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe pristojnega organa?
Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo določbe 146. člena ZEKom-1 (sedaj 213. člena ZEKom-2) na ugotovljeno dejansko stanje predmetne zadeve?
glavna obravnava v upravnem sporu - neoprava glavne obravnave - predlog stranke za izvedbo dokaza - kršitev pravice do enakega varstva pravic - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - načelo publicitete - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je sodišče s tem, ko ni izvedlo glavne obravnave, kljub temu, da je tožnik v tožbi predlagal izvedbo dokazov, poseglo v tožnikovo pravico iz 22. člena Ustave RS?
2. Ali je s svojo odločitvijo sodišče kršilo načelo zaupanja v zemljiško knjigo, določeno v 8. členu ZZK-1 ter načelo publicitetnega učinka vpisov iz 6. člena ZZK-1?
sprejem podzakonskega predpisa - sredstva za financiranje dejavnosti vrtca - sofinanciranje iz javnih sredstev - pristojnost upravnega organa - določitev prekluzivnega roka - rok za uveljavljanje pravice - spletna aplikacija - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali iz splošne izvršilne klavzule iz osmega odstavka 34. člena ZVrt, s katero je zakonodajalec upravnemu organu dodelil pristojnost, da sprejme podzakonski akt, s katerim uredi "način zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna zasebnim vrtcem za sofinanciranje plačil", izhaja upravičenje upravnega organa, da določi prekluzivni rok za uveljavljanje pravice do sofinanciranja iz šestega odstavka 34. člena ZVrt, če ZVrt, ki je podlaga za izdajo podzakonskega predpisa, roka za uveljavljanje te pravice ne določa?
Ali je Upravno sodišče pravilno zaključilo, da materialni prekluzivni rok za uveljavljanje pravice, ki ga je upravni organ določil v koledarju spletne aplikacije, ki ni javno dostopna ali objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, predlagateljico zavezuje?
Ali je sodišče pravilno zaključilo, da predstavlja ustrezen način podzakonskega normiranja upravnega organa, če ta v podzakonskem predpisu določi, da se rok za uveljavljanje pravice določi v spletni aplikaciji, namesto da bi bil določen v samem podzakonskem predpisu?
Ali je Upravno sodišče pravilno zaključilo, da je ustavno skladno ravnanje upravnega organa, ki dostop do spletne aplikacije za uveljavljanje pravice pogojuje z vnosom podatkov o zaposlenih kadrih v drugo spletno aplikacijo, čeprav pogoj vnosa podatkov v drugo aplikacijo ni pogoj njene uporabe za uveljavljanje zahtevkov?
pritožba v upravnem sporu - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ta pogoj ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 17, 18, 19.
mednarodna in subsidiarna zaščita - prosilec za azil - zdravstveno varstvo - nujna medicinska pomoč - načelo vzajemnega zaupanja
Države članice, ki jih zavezuje Direktiva o sprejemu, med katere spada Republika Bolgarija, morajo prosilcem za azil - tudi v okviru postopka na podlagi Uredbe Dublin III - v skladu s členi od 17 do 19 te uredbe zagotoviti potrebno zdravstveno varstvo in zdravniško pomoč, ki vključujeta vsaj nujno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni. V teh okoliščinah in v skladu z vzajemnim zaupanjem med državami članicami obstaja močna domneva, da bo zdravljenje, ki bo na voljo prosilcem za azil v državah članicah, ustrezno.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja za azil - nova dejstva in dokazi
Iz določbe tretjega odstavka 50. člena ZMZ-1 izhaja, da lahko prosilec doseže izvedbo novega postopka odločanja o mednarodni zaščiti z novo prošnjo, za katero ne veljajo nobene omejitve, le v devetih mesecih od ustavitve postopka, do katerega je prišlo zaradi prosilčevega ravnanja, s katerim je vzpostavil domnevo, da ne želi nadaljnjega obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito in jo umika (implicitni umik prošnje). Le v tem roku vložena prošnja ni predmet posebnega postopka, ki velja za ponovno prošnjo, kar tudi pomeni, da je po vsebini lahko enaka implicitno umaknjeni prošnji. Zaradi poteka devetmesečnega roka ni mogoče navedb in dokazov v novi prošnji obravnavati, kot da gre za postopek priznanja mednarodne zaščite, vložene znotraj tega roka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti - videz nepristranskosti sodišča - odvetnik - zaposlitev bližnjega sorodnika pravdne stranke na pristojnem sodišču - zavrnitev predloga
Da je odvetnik ali odvetnica, ki večkrat sodeluje kot pooblaščenec strank v sodnih postopkih, dobro poznan med sodniki določenega sodišča ali več njih, je za sodišča v državi pogosta in običajna okoliščina, ki ne more predstavljati razloga za prenos krajevne pristojnosti. Tako je Vrhovno sodišče že odločilo v sklepu I R 137/2021 z dne 20. 10. 2021. Tudi zatrjevana okoliščina, da je sestra predlagateljice nekoč opravljala delo strokovne sodelavke na sodišču v Novi Gorici, samo po sebi ne govori v prid takšni personalni povezavi med predlagateljico in vsemi sodniki tega sodišča, ki bi vrgla senco dvoma na nepristranskost sodišča v Novi Gorici.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46. ZUS-1 člen 74.
mednarodna zaščita - pravica do informacije - nedovoljena pritožbena novota - predaja odgovorni državi za obravnavanje prošnje za azil - pogoji za mednarodno zaščito - razlike - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - učinkovit azilni postopek - dostop do sodnega varstva
Z vidika presoje ovir za predajo prosilca za mednarodno zaščito drugi državi članici na podlagi Uredbe Dublin III bistvenega pomena to, kako ravnajo organi v državi članci s prosilci za mednarodno zaščito, ki so jim predani v okviru dublinskih postopkov.
Razlike med organi in sodišči države članice, ki daje zahtevo za sprejem, ter na drugi strani organi in sodišči države članice, na katero je zahteva naslovljena, glede razlage materialnih pogojev za mednarodno zaščito, niso sistemske pomanjkljivosti.
Zahteva po zagotavljanju dostopa do učinkovitega azilnega postopka v sprejemni državi članici ne pomeni le upravnega postopka, ampak je njen neločljivi del tudi učinkovit sodni nadzor. To pomeni, da mora imeti prosilec zoper odločitve, ki se nanašajo nanj, možnost dostopa do sodnega varstva, v okviru katerega lahko uveljavlja tudi kršitve upravnega postopka.