določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče mora pri odločanju opraviti presojo, ali bo s prenosom pristojnost na bližje sodišče dejansko življenjsko, kvalitativno olajšana izvedba postopka. Podan mora biti položaj, v katerem je npr. časovna in/ali stroškovna smotrnost, kot osnovni namen ukrepa, evidentna.
ZUS-1 člen 5, 5/4. ZIUOPZP člen 151 c. ZORZFS člen 21, 21/2. URS člen 157, 157/1.
učinkovito sodno varstvo - sodno varstvo v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - poseg v pravni položaj - sklep Vlade RS - določitev objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist
Za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva je ZUS-1 določil sodno varstvo v upravnem sporu tudi zoper akte, ki so izdani v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Navedeno nastopi tedaj, ko pravni akt, ki je po obliki (formi) predpis, vsebuje normo, ki je konkretna, ker ureja (le en) življenjski primer, v katerem se uporabi, ter posamična, ker se nanaša na določen ali določljiv krog oseb. S tem se razlikuje od predpisov, ki so po vsebini splošni in abstraktni pravni akti in katerih norme se nanašajo na nedoločljiv krog oseb in na nedoločeno število bodočih primerov. Če je torej z na videz splošnim aktom uprave dejansko sprejeta oblastvena odločitev, ki vpliva na pravni položaj določene osebe, ji mora biti zagotovljeno sodno varstvo na podlagi ZUS-1 (prvi odstavek 157. člena Ustave).
Sklep Vlade Republike Slovenije o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, ni predpis, ampak je posamični in konkretni upravni akt, izdan v obliki predpisa. Zato je zoper njega dovoljeno sodno varstvo v upravnem sporu po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1.
ZPP člen 355, 355/1, 357a, 357a/2, 357a/4. URS člen 25.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - kasatorično pooblastilo - vrnitev zadeve v novo sojenje - neopredelitev do odločilnih dejstev - obseg pritožbenega preizkusa - pravica do pravnega sredstva - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - konkretizacija pritožbenih navedb - nekonkretizirane pritožbene navedbe - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom - zavrnitev pritožbe
Razlogi, s katerimi stranka utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo odpravilo oziroma dopolnilo postopek ali da bi moralo sámo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani. Pritožbeno sodišče je v izpodbijani odločbi temeljito pojasnilo, kako je treba zagrešeno procesno kršitev v nadaljnjem teku postopka odpraviti in tudi, zakaj tega ne more storiti sámo, ne da bi pri tem prizadelo pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Z razlogi pritožbenega sodišča se pritožnica ne sooči. Ob prepisovanju zakonskih določb zgolj posplošeno navaja, da bi sodišče druge stopnje moralo sámo dopolniti dokazni postopek oziroma sámo opraviti novo sojenje.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da če bi sodišče druge stopnje opravilo pritožbeno obravnavo ter izvajalo dokaze, se postopek ne bi bistveno skrajšal, medtem ko bi ob zgoraj ugotovljenih okoliščinah s tem nesorazmerno poseglo v pravico strank do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
dopuščena revizija - osebna asistenca - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - potreba za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje - postavitev začasnega skrbnika - če pritožba ne zadrži izvršitve - razveljavitev sklepa - učinkovanje razveljavitve
Razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje pomeni, da odločitve ni. Če odločitve ni, pa ni kaj izvrševati oziroma ni odločitve, ki bi učinkovala. Drugačno stališče ne izhaja niti iz določb Družinskega zakonika (DZ) niti ZNP-1, ki so podlaga za odločanje v postopkih postavitve osebe pod skrbništvo oziroma postavitev začasnega skrbnika.
Odgovor na revizijsko vprašanje je torej, da je sklep (o postavitvi začasnega skrbnika), ki pravno ureja začasno razmerje in ker pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve, treba upoštevati oziroma da sklep učinkuje, dokler ga pritožbeno sodišče ne razveljavi.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sprememba naslova - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Delegacija pristojnosti zgolj zaradi naknadne spremembe prebivališča stranke postopka, bi ob odsotnosti drugih okoliščin, ki bi utemeljevale delegacijo pristojnosti, pomenila obid določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - večje sodišče - uslužbenec pristojnega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku - časovna odmaknjenost - poznanstvo med sodnikom pristojnega sodišča in pooblaščencem stranke v postopku - zavrnitev predloga
Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen ZS ter 2. in 37. člen ZSS). Zato zatrjevana okoliščina, da naj bi imel A. A. - odvetnik in ustanovitelj odvetniške družbe, ki zastopa upnico, zaradi nekdanje zaposlitve na Višjem sodišču v Mariboru znanstva na mariborskem sodišču, sama po sebi ne utemeljuje delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP. To bi utemeljevali šele tesnejši, prijateljski odnosi, ki bi presegali običajno poznanstvo in kolegialnost v širšem delovnem okolju, zaradi katerih bi bil pri vseh sodnikih pristojnega Okrajnega sodišča v Mariboru okrnjen videz nepristranskosti. Vendar dolžnik tega ne zatrjuje. Ob tem je treba upoštevati tudi, da Višje sodišče v Mariboru in pristojno sodišče nimata prostorov v isti stavbi ter da sta obe večji sodišči, zato že po naravi stvari ne gre za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njih. Poleg tega je iz podatkov AJPES razvidno, da je A. A. v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici vpisan že od 8. 4. 2015, na Okrajnem sodišču v Mariboru pa je več sodnikov, ki so funkcijo nastopili kasneje in z njim niso mogli biti niti v službenem odnosu. V morebitnih posamičnih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno delovno znanstvo, pa je mogoče zagotoviti videz nepristranskost sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. členu ZPP.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 367, 367/3.
predlog za postavitev vprašanja za predhodno odločanje - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - vrstni red predkupnih upravičencev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagani vprašanji nista vprašanji, za kateri bi na podlagi člena 367(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (EU) veljala obveznost predložitve zadeve Sodišču EU. Uredba 2021/2115, kot je razvidno že iz njenega imena, določa pravila o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike in se financirajo iz evropskih skladov, in ne pravil o vrstnem redu predkupnih upravičencev kmetijskih zemljišč. Da bi se navedena uredba sploh kakorkoli uporabljala za promet s kmetijskimi zemljišči v državah članicah, sicer ne izhaja niti iz njene vsebine. Ker Uredba 2021/2115 v tej zadevi torej ni uporabljiva, tudi vprašanje njene razlage za rešitev tega spora ni upoštevno, to pa pomeni, da je Vrhovno sodišče v položaju, v katerem je obveznosti predložitve iz člena 267(3) Pogodbe o delovanju EU oproščeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, kar terja njihovo restriktivno razlago. Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče pride v poštev le v primerih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi bili prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zaposlitev bližnjega sorodnika pravdne stranke na pristojnem sodišču - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je sestra nasprotnega udeleženca že več let zaposlena na sodečem sodišču, kjer opravlja delo zapisnikarice in vpisničarke, v tem razmerju pa se dnevno srečuje tudi s sodnicami, ki med drugim odločajo na stvarno pristojnem področju za predmetno zadevo, predstavlja takšno okoliščino, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00089014
OZ člen 131, 131/1. URS člen 22, 23.
dopuščena revizija - škodni dogodek - padec delavca - telesna poškodba - delovna nesreča - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - teorije vzročnosti - prosti preudarek - standard obrazloženosti sodne odločbe - razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve v novo sojenje - ugoditev reviziji
Vzročna zveza bo v situacijah, ko je neko ravnanje s škodnim dogodkom v tesni, na pogled očitni povezavi, praviloma podana. Če sodišče ob izsledkih dokaznega postopka in pravnega vrednotenja vendarle oceni, da vzročne zveze ni, mora svoj sklep še bolj jasno in konkretno obrazložiti. Zdravemu razumu se namreč upira misel, da ni nečesa, kar se zdi očitno, da je. Smisel obrazložitve je ravno v tem, da pri naslovniku dosežemo t.i. pomiritveni občutek – da naslovnik ve, zakaj je sodišče odločilo tako in ne drugače.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - krivično sojenje - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - nezaupanje v delo sodišča - zavrnitev predloga
Predlagateljičino subjektivno doživljanje odločanja o sporu pred pristojnim sodiščem kot krivično, protizakonito ter pristransko, v kar je usmerjena večina njenih navedb, ne nudijo podlage za obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - krivično sojenje - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - nezaupanje v delo sodišča - zavrnitev predloga
Toženčevo subjektivno doživljanje odločanja o sporu pred pristojnim sodiščem kot neustrezno, protizakonito in predolgo, ter posledično nezaupanje vanj, ne nudijo podlage za subsumpcijo pod standard "drugega tehtnega razloga" oziroma "obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja v konkretni zadevi".
ZPP člen 108, 108/6, 324, 324/6, 336, 342, 343, 343/3. URS člen 25.
dopuščena revizija - zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov pritožbe - premalo izvodov pritožbe - napačen pravni pouk - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - vračanje vloge v popravo - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - poziv na popravo pritožbe - ustavna pravica do pritožbe - restriktivna razlaga zakona - kršitev zakona
Iz prvega odstavka 108. člena ZPP jasno izhaja, da se pojem poprave oziroma dopolnitve vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko je primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnavan v posebnem, šestem odstavku istega člena. Pravilo 336. člena ZPP tako v pritožbenem postopku izključuje le uporabo prvega do petega ter sedmega odstavka 108. člena ZPP o ravnanju z nepopolnimi vlogami, ne pa tudi šestega odstavka 108. člena ZPP, ki ureja primere, ko je vloga vložena v nezadostnem številu izvodov.
Čeprav mora pravni pouk skladno s šestim odstavkom 324. člena ZPP vsebovati tudi podatek o številu izvodov, v katerih je treba vložiti pritožbo, to ne izključuje dolžnosti sodišča, da pritožnika v primeru nezadostnega števila izvodov pritožbe (najprej) pozove k predložitvi dodatnih izvodov. Ustavna narava pravice do pritožbe (25. člen URS) zahteva postopanje sodišča strogo v mejah jezikovnega pomena besedila teh zakonskih določb, zato ni dopustna smiselna uporaba določb o ravnanju z nepopolno pritožbo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost izvršilnega sodišča - izvršilni postopek - okrajno sodišče
ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom oziroma zaradi izvršilnega postopka, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oziroma sodišče, na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek. Tudi po splošnem pravilu Zakona o izvršbi in zavarovanju (5. člen) so za izvršilne postopke stvarno pristojna okrajna sodišča.