ZST-1 člen 10, 11, 11/3, 11/4. ZFPPIPP člen 151, 151/1.
oprostitev plačila sodne takse - prisilna poravnava - redni posli v zvezi z opravljanjem dejavnosti - odlog plačila sodne takse - trditveno breme - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Dejstvo, da je tožeča stranka insolventna, še ne utemeljuje taksne oprostitve, sicer bi ZST-1 insolventnost stranke opredelil kot okoliščino, ki narekuje oprostitev plačila sodne takse, kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v predlogu pojasnila, da je del njenih kratkoročnih poslovnih terjatev težko izterljivih, zlasti v petnajstdnevnem roku, kot ga ji je sodišče določilo v plačilnem nalogu. Dejstvo je, da je za unovčenje takšnega (kratkoročnega) premoženja potreben določen čas, zato ima tožeča stranka prav, ko navaja, da sredstev iz tega naslova ne more zagotoviti takoj.
posebna krajevna pristojnost - pristojnost v sporih iz zavarovalnih razmerij - sporazum o krajevni pristojnosti - varstvo šibkejše stranke - pristojnost po prebivališču oz. sedežu tožeče stranke
Po določbi prvega odstavka 51.b člena ZPP je v sporih iz zavarovalnih razmerij, v katerih je tožena stranka zavarovalnica za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež.
ZDZdr člen 12, 12/3, 48, 48/3, 80, 87, 87/4. URS člen 19.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - vezanost na predlog
Sodišče je vezano na predlagani ukrep zdravljenja v nadzorovani obravnavi, kar pomeni, da zoper pridržano osebo ne sme odrediti težjega in v njegove človekove pravice bolj posegajočega ukrepa od predlaganega. Sodišče lahko na predlog psihiatrične bolnišnice osebi omeji pravico do gibanja (iz tretjega odstavka 12. člena ZDZdr). Na podlagi tega sklepa (iz tretjega odstavka 48. člena ZDZdr) lahko koordinator nadzorovane obravnave od osebe zahteva, da prebiva v določenem kraju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021707
ZPP člen 188, 188/2, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1, 458/2, 458/3, 458/4, 495, 495/1. OZ člen 35, 87, 87/1.
ustna pogodba - rok za izpolnitev obveznosti - ničnost - ničnost pogodbe zaradi predmeta - posledice ničnosti - spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev plačilnega naloga - umik tožbe
Tožeča stranka lahko tožbo umakne vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik (prim. drugi odstavek 188. člena ZPP).
Ker predmet pogodbe v konkretnem primeru ni obstajal, je tako tudi pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je ustna pogodba med pravdnima strankama nična in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti tisto za kar je na njen račun obogatena (35. člen v zvezi s prvim odstavkom 87. člena Obligacijskega zakonika). Posledično je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
Pritožbeno sodišče se strinja z izhodiščem, da je odločilni razlikovalni element med kaznivima dejanjema trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1B in zlorabo prostitucije po 175. členu KZ-1B v ugotovitvi stopnje suverenosti oškodovank, deklet, ki so se prostituirale in kakšna je bila njihova dejanska spolna samoodločba pri ugotovljenem prostituiranju. Skratka, ali so imele možnost, da same določajo tudi pravila prostituiranja ter drugače povedano, ali so bil oškodovanke, ki so navedene v izreku sodbe v točki I, objekt ali subjekt dejstvenih opisov kaznivih dejanj.
Spolna samoodločba, ekonomski interes, prosto razpolaganje s prihodi in odhodi iz prostorov, kjer se nudijo plačljive spolne usluge, možnost zavrnitev strank, kar so vse to najmanj imele oškodovanke, so okoliščine, ki ne utemeljujejo obstoja kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1, ampak le kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1.
ZPP člen 156, 156/1, 157, 158, 158/1. ZIZ člen 64, 65.
odločitev o pravdnih stroških - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršba na nepremičnino - ugovor tretjega - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - poplačilo terjatve - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - umik tožbe - ustavitev pravdnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - lastninska pravica na nepremičnini - podatki zemljiške knjige - plomba - izpolnitev tožbenega zahtevka - naključje, ki se primeri stranki - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Sodišče prve stopnje je prevelik pomen pripisalo dejstvu, da je tožena stranka z nasprotovanjem ugovoru tožnikov dala povod za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, saj prvi odstavek 158. člena ZPP razloga za vložitev tožbe ne upošteva kot kriterija za porazdelitev stroškov. Nepravilni sta tudi ugotovitvi, da se je tožena stranka z umikom predloga za izvršbo odrekla presoji njegove utemeljenosti in da ni upravičila njegove vložitve. Niti tožena stranka v pritožbi niti tožnika v odgovoru na pritožbo tako obrazloženo ne nasprotujeta ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je do umika predloga za izvršbo prišlo, ker je dolžnik v celoti poplačal dolg. Enako kot tožnika tudi tožena stranka na takšno ravnanje dolžnika ni mogla vplivati. Tožena stranka je predlog za izvršbo torej umaknila, ker je v celoti dosegla cilj, ki ga je zasledovala v izvršilnem postopku. Če tega ne bi storila, bi izvršilno sodišče postopek ustavilo samo. Ker tožena stranka ni imela možnosti doseči vsebinske presoje predloga za izvršbo na nepremičnino, ni mogoče šteti, da se je z umikom (celotnega) predloga za izvršbo tej presoji odpovedala. Umik predloga za izvršbo v takšnih okoliščinah ne predstavlja priznanja, da se izvršba na nepremičnino ne sme opraviti, temveč le izjavo, da ni več potrebe, da bi se opravila. Takšna izjava niti smiselno ne pomeni priznanja, da je zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino utemeljen, zato je ni mogoče enačiti z izpolnitvijo zahtevka. To pa pomeni, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih prvi odstavek 158. člena ZPP določa za prevalitev pravdnih stroškov na toženo stranko.
Tožena stranka je izvršilni postopek sprožila zaradi neplačila dolga s strani dolžnika. V njem je upravičeno predlagala izvršbo na nepremičnino in nasprotovala ugovoru tretjega, saj je bil v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vknjižen njen dolžnik. Na drugi strani sta tožnika upravičeno vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe in v njej dokazovala, da je izvršba na nepremičnino nedopustna, saj je ta predmet denacionalizacijskega postopka, sama pa sta pravna naslednika denacionalizacijske upravičenke. Stranke so torej s procesnimi dejanji zasledovale legitimne interese in na koncu tudi dosegle vsaka svoj cilj, vsebinsko odločitev o spornem razmerju pa je preprečilo prostovoljno plačilo dolga s strani dolžnika, ki ga niso bile dolžne vnaprej predvideti in na katerega niso mogle vplivati. Takšnemu dejanskemu stanju se najbolje prilega prvi odstavek 156. člena ZPP, v skladu s katerim mora stranka ne glede na izid postopka povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po naključju, ki se je primerilo njej, hkrati pa svoje stroške zaradi takšnega naključja nosi sama. V obravnavanem primeru se je naključje, ki je preprečilo meritorno odločitev o spornem razmerju (tj. prostovoljno plačilo dolga s strani dolžnika), primerilo obema strankama, zato vsaka nosi svoje stroške pravdnega postopka.
Če revizijsko sodišče razveljavi drugo in prvostopenjsko sodbo, stranki pa v ponovljenem postopku skleneta sodno poravnavo, tožeča stranka ni upravičena do vrnitve 2/3 sodne takse.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - trajanje ukrepa - hitri postopek - nujni postopek - otrokova korist - otrokovi stiki
Za odločitev v tej zadevi so relevantni predvsem dogodki, ki so se zgodili v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga (22.b člen ZPND). Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje prič dr. J. K., A. A. in dr. M. L. Njihovo zaslišanje na sprejeto odločitev ne more imeti odločilnega vpliva, saj naj bi izpovedale o oddaljenejšem dogodku, ki ga je pritožnica izpostavila šele v svojem zaslišanju, ni pa zanj podala ustrezne trditvene podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018391
OZ člen 619. ZPP člen 212, 213, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 453, 454, 454/2, 458, 458/1.
podjemna pogodba - spor majhne vrednosti - domneva o priznanju dejstev - pravica do izjavljanja v postopku - pritožbene novote - negativno dejstvo - procesno trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - zavrnitev dokaznega predloga
Zgolj zanikanje obstoja dolga, ob navedbi, da tožena stranka niti ne ve, kaj naj bi dolg predstavljal, po pojasnilu tožeče stranke za kaj je šlo, več ne zadošča. Gre za pavšalen ugovor, ki ga z izvajanjem dokazov ne bi bilo mogoče konkretizirati. Zato sodišče prve stopnje, s tem ko je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju (zakonitih zastopnikov) pravdnih strank, toženi stranki ni kršilo pravice do izjave.
Pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati, pri čemer ni mogoče šteti, da dokazni predlog za zaslišanje stranke ali priče pomeni takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu ugodilo.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/1, 27/4, 27/6. ZPP člen 108.
zavrženje tožbe - procesne predpostavke za dopustnost tožbe - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - pravica do sodnega varstva
Uveljavitev obveznih predhodnih postopkov pred možnostjo dostopa do sodišča ni v nasprotju z ustavno pravico do sodnega varstva.
sprememba tožbe - ekonomičnost postopka - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - objektivna kumulacija zahtevkov - povečanje tožbenega zahtevka - čista procesna teorija - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov
Za presojo, ali gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, je potrebno uporabiti čisto procesno teorijo - velja torej: en predlog, en zahtevek, več predlogov, več zahtevkov. Pri zadevni spremembi tožbe tako ne gre za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega, pač pa gre za povečanje obstoječega zahtevka. Posledično za odločitev o dopustitvi predmetne spremembe tožbe ni relevantno, ali so podani pogoji iz prvega in drugega odstavka 182. člena ZPP.
Spreminjanje tožbe proti volji toženca je treba preprečiti v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze, kar pa za konkretni primer ni mogoče trditi. Prvotni in spremenjeni zahtevek sta namreč v tesni medsebojni zvezi. Prav tako se dokazni postopek še ni začel in se zato odločitev o tožbenem zahtevku ne bi zavlekla. Tako je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka, da stranki medsebojna razmerja v zvezi z zadevnima pogodbama uredita v eni pravdi, sicer bi bila tožeča stranka prisiljena vložiti še eno tožbo zoper toženo stranko, z novo pravdo pa bi se povzročili novi pravdni stroški.
stranska intervencija - stroški - zavezanec za plačilo stroškov
V določbah ZPP namreč ni podlage za naložitev plačila strankinih stroškov pravdnega postopka tistemu, ki priglasi intervencijo. Sodišče lahko naloži v plačilo stroške postopka le pravdni stranki, stranski intervenient ni zavezanec za plačilo stroškov.
ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 13/3, 25. OZ člen 847, 847/1.
posredniška pogodba - nepremičninsko posredovanje - plačilo za posredovanje - pravica do plačila - kogentna določba - načelo največjega interesa naročitelja - zmotna uporaba materialnega prava
Pogodbeni dogovor, v skladu s katerim posrednik pridobi pravico do plačila šele, ko je pogodba med naročiteljem in tretjo osebo izpolnjena, je v interesu naročitelja. Tak dogovor je dopusten tudi v skladu s splošnimi pravili OZ o posredniški pogodbi, ki se subsidiarno uporabljajo tudi po ZNPosr (drugi odstavek 13. člena ZNPosr v zvezi s prvim odstavkom 847. člena OZ). Če je dogovorjeno, da posrednik pridobi pravico do plačila šele po realizaciji pogodbe, za sklenitev katere je posredoval, ni relevantno, zaradi katerega razloga ni prišlo do realizacije in ali je do razloga za nerealizacijo prišlo zaradi naročitelja ali tretje osebe. Zato je materialnopravno zmotna presoja prvostopenjskega sodišča, da je dogovor pravdnih strank iz 3. člena pogodbe o posredovanju pri prodaji nepremičnin v nasprotju s kogentnimi določbami ZNPosr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00018656
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/3. ZDZdr člen 47, 47/3, 64, 64/3.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe - poseg v človekove pravice - pravni interes - pretek določenega časa - meritorno obravnavanje - pravica do vpogleda v spis - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - izvedba dokaza z izvedencem - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - kršitev pravice do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre kljub zgoraj citirani sodni praksi pri tovrstnih primerih za tako hud poseg v temeljne človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode, da je treba, ne glede na to, da je v sklepu sodišča prve stopnje predviden čas zdravljenja že potekel in je bila pritožnica odpuščena iz bolnišnice, odločitev sodišča prve stopnje vsebinsko obravnavati.
Pritožbeno sodišče je sklep, s katerim je bila pritožnici omejena pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in ji je bilo odrejeno pridržanje (le) razveljavilo, saj ni podlage, da bi zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00020034
SZ-1 člen 68, 68/1, 68/3, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 70, 70/1, 70/3.
etažna lastnina - podjemna pogodba - naročnik storitve - pasivna legitimacija upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - poravnava zapadlih obveznosti - učinki zastopanja
Sodišče prve stopnje je zmotno interpretiralo določbo 68. člena SZ-1 v smeri, da pravni posel sklenjen v imenu etažnih lastnikov ne velja, če upravnik ob podpisu pogodbe ne izroči dobavitelju storitev seznama etažnih lastnikov, ki vsebuje imena in priimke etažnih lastnikov, naslov, številko stanovanja, velikost stanovanja in druge podatke, ki so potrebni za opravljanje storitve dobavitelja ter delilnik stroškov med etažnimi lastnik.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pokojnina iz tujine
Sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodne takse seveda lahko odloči tudi na podlagi listin oziroma podatkov, ki jih pridobi po uradni dolžnosti, vendar mora dejstva, ki so pravno pomembna za odločitev v obrazložitvi navesti. Sodišče ni pojasnilo, kako je prišlo do zaključka, da tožnik prejema pokojnino iz Nemčije v višini 892,81 EUR, ki jo je upoštevalo pri svoji odločitvi.
Pritožbeno sodišče je že v sodbi in sklepu v obrazložitvi dela zahtevka, ki je s to sodbo in sklepom postal pravnomočen, zavzelo stališče, da je pogodba o zaposlitvi, ki je v 20. in 23. členu vsebovala elemente štipendijskega razmerja, prenehala veljati 16. 5. 2010, saj toženka v pogodbeno določenem obdobju ni pridobila licence. Zato je tožeča stranka utemeljeno zahtevala od toženke vračilo prejetih zneskov iz naslova štipendiranja, ki jih je toženka od tožeče stranke prejela v času veljavnosti te pogodbe. Za obdobje po veljavnosti pogodbe o zaposlitvi št. ... (po 16. 5. 2010) pa tožeča stranka ni izkazala, da bi med toženko in tožečo stranko veljala takšna pogodba, ki bi toženko zavezovala k vračilu prejete štipendije po 16. 5. 2010 v primeru nesklenitve pogodbe o zaposlitvi s tožečo stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00019653
ZPIZ-1 člen 282, 282/3. Zgas 14a, 14a/9.. ZGas člen 14a, 14a/9.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 100/2, 200/4.. ZPP člen 274.. ZDSS-1 člen 19.
plačilo prispevkov - zavrženje tožbe - poklicni gasilci - sodno varstvo - procesna predpostavka - vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti
Vložitev pisne zahteve za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve iz delovnega razmerja in delodajalčeva neizpolnitev te zahteve v smislu delavčevih pričakovanj v roku 8 delovnih dni sta procesni predpostavki za vložitev tožbe pred pristojnim delovnim sodiščem v 30-dnevnem roku na podlagi drugega odstavka 200. člena ZDR-1. Če procesne predpostavke niso podane, sodišče tožbo zavrže (274. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Tožnik na delodajalca ni naslovil pisne zahteve za izpolnitev obveznosti, kar pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe, zato jo je potrebno zavreči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018878
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - podaljšanje pripora - priporni razlogi - priporni razlog begosumnosti - okoliščine, ki kažejo na begosumnost
Sodišče prve stopnje je prepričljivo utemeljilo okoliščine, ki še vedno kažejo na nevarnost in realno možnost, da bi obdolžencu ob izpustitvi iz pripora postal nedosegljiv sodišču.
ZIL-1 člen 4, 47, 120, 120/1, 120/3, 120/4. ZPP člen 4, 318, 318/1, 318/4, 338, 338/2, 351, 351/1.
zamudna sodba - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - prepoved uporabe znaka - zmotna uporaba materialnega prava - neodpravljiva nesklepčnost tožbe
Tožeča stranka je zatrjevala, da je tožena stranka sporno znamko registrirala z namenom, da jo uporablja tožeča stranka in da tožena stranka njeni uporabi vse do dopisa dne 29. 11. 2007 ni nikoli nasprotovala. Vendar pa je sodišče prve stopnje v zadnjem stavku 6. točke obrazložitve zapisalo, da "že iz trditev tožeče stranke same namreč izhaja, da se sporna znamka uporablja in sicer na podlagi (že v času njenega nastanka oziroma registracije danega) dovoljenja oziroma soglasja tožene stranke, ki je njen imetnik."
Tega stavka v tožbenih trditvah ni in je zato utemeljen pritožbeni očitek, da zmotno postavljena spodnja premisa pravnega silogizma nujno pelje k zmotnemu sklepu glede uporabe pravne norme.
Iz opisa historičnega dogodka pa je mogoče materialno pravno sklepanje, da tožena stranka znamke, ki jo je uporabljala tožeča stranka od 2008 dalje, nikoli ni uporabljala. Sodišče prve stopnje pa je zmotno štelo, da je tožeča stranka znamko uporabljala s soglasjem tožene stranke ali po njenem pooblastilu. Zato je sodišče prve stopnje nepravilno sklepalo, da je podana domneva, da je tožena stranka kot njena imetnica znamko uporabljala.