odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - obrazloženost sklepa - pretehtanje - okoliščine - utemeljen razlog
Začetek postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti poseže v dostojanstvo posameznika, zato je toliko bolj pomembno, da je odločitev o začetku postopka skrbno pretehtana in tudi ustrezno obrazložena. Sodna praksa je že zavzela stališče, da zgolj sklicevanje na navedbe v predlogu ne zadošča za začetek takega postopka. Prav tako diagnosticirane težave v zdravju same zase niso okoliščina, ki bi neposredno vodila v uvedbo tega postopka. Sodišče mora težave osebe (v zvezi s katero se uvaja postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti), ki naj bi vplivale na njeno razsodnost osebe, konkretno opredeliti in ugotoviti, ali te težave in njihova intenzivnost teoretično lahko povzročijo nerazsodnost te osebe. V sklepu o uvedbi postopka morajo navesti tiste okoliščine, ki naj bi bistveno vplivale na sposobnost osebe skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, in razloge, ki utemeljujejo sklep o njihovem verjetnem obstoju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018160
ZPP člen 156, 156/1. ZIZ člen 38, 38/6. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 131, 131/1, 131/2, 383, 383/1.
neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - stroški ugovora - stroški predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - začetek postopka osebnega stečaja - javna objava podatkov - neizpodbojna pravna domneva - naključje, ki se primeri stranki - zmotno ravnanje sodišča - zmotna uporaba materialnega prava
Upnik je predlog za izvršbo zoper dolžnika vložil neutemeljeno, poleg tega pa je za dolžnika ugodna odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju upnikovega predloga za izvršbo že pravnomočna, zato je dolžnik upravičen do povrnitve stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, kajti navedeni stroški so mu bili s strani upnika povzročeni neutemeljeno.
OZ člen 73. SZ-1 člen 68, 68/2, 68/3. ZEN člen 74.
odpoved pogodbe - veljavnost odpovedi - pogodbena stranka - pooblastila upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - stanovanjska soseska
Naročniki so v Pogodbi opredeljeni točno tako, kot to zahteva drugi odstavek 68. člena SZ-1. Namesto, da bi bili v njej navedeni vsi, Pogodba vsebuje le navedbo Etažni lastniki. Tudi večstanovanjske stavbe so v Pogodbi (dovolj) natančno označene z navedbo ulice, hišne številke in s krajem, kjer se nahajajo. Pritožnik zato tudi nima prav, češ da je stranka Pogodbe soseska oziroma etažni lastniki soseske kot take.
Za stališče, da je natančna označba večstanovanjske stavbe lahko zgolj njena identifikacijska oznaka po 74. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin, v pravnem redu ni podlage.
začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - obstoj terjatve ob začetku stečajnega postopka - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ločitvena pravica - pritožba stranskega intervenienta - stranski intervenient - izločitvena pravica - hipoteka na nepremičnini - zastavna pravica na nepremičnini
Pritožnik pravilno poudarja, da so predmet prijave in preizkusa terjatev glavnica in kapitalizirani znesek obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti, ne pa tudi obresti od dneva začetka stečajnega postopka dalje. Zato tudi sodišče s sodbo, izdano na podlagi tožbe po prvem odstavku 300. člena ZFPPIPP, ugotovi obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka.
Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka in v delu VI. točke izreka, kolikor se nanaša na nepremičnino ID znak 000-2269/2-0, razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do nobene od pravno relevantnih trditev, ki jih je podal stranski intervenient.
V preostalem delu pa je pritožbeno sodišče pritožbo stranskega intervenienta zavrglo (352. člen ZPP), saj z odločitvijo sodišča prve stopnje v preostalem delu, zlasti z odločitvijo o ločitvenih pravicah na nepremičninah, ki niso predmet prijavljene izločitvene pravice stranskega intervenienta, ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, ki ga ima kot izločitveni upnik. Intervenient ima pravni interes za pritožbo le zoper tisti del sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 17, 19. ZPP člen 286. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 12, 12/1. OZ člen 171.
Dejstvo je, da je delavec sodeloval v delovnem procesu, ki je vseboval uporabo motorne žage. Sodna praksa je že sprejela stališče, da je delujoča motorna žaga nevarna stvar, žaganje drv s tako žago pa nevarna dejavnost. Tožena stranka je navsezadnje tudi sama v odgovoru na tožbo navedla, da delavci na delovnem mestu „Zidar I“ glede na vrsto in naravo dela občasno uporabljajo motorno žago, kar je skladno tudi z izjavo delavca, da so na nekaterih gradbiščih po potrebi z žago delali, čeprav tega ne bi smeli in da je opravljal tudi tesarska dela, čeprav ni bil zaposlen na tem delovnem mestu. Njeno uporabo je tožena stranka tako tiho dopuščala in verjetnosti nastanka nezgode pri delu s tem delovnim sredstvom kljub identificirani nevarnosti ni upoštevala pri oceni tveganj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019205
ZPP člen 8, 212, 215, 243, 254, 254/3. OZ člen 168.
dokazni standard - dokazno tveganje - prepričanje - pretežna verjetnost - dokazna ocena - dokazno breme - prevalitev procesnega trditvenega bremena - prenehanje najema poslovnega prostora - povrnitev premoženjske škode - cenitev sodnega cenilca - navadna škoda - tržna vrednost
V konkretnem primeru je bilo dokazno breme o obstoju zatrjevane opreme na tožeči stranki, vendar je bilo na drugi stran na toženi stranki dokazno breme glede trditev o neobstoju te opreme (212. člen ZPP). V takih primerih mora biti dokazno tveganje porazdeljeno med obe stranki, tega pa ni mogoče doseči z uporabo dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma), ampak le z dokaznim standardom pretežne verjetnosti. Pri tem kakšen dokazni standard uporabiti, je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi moč razpoložljivih dokazov oziroma ali je stranka dokazno storila vse, kar je lahko storila.
Izvedeni dokazi, predlagani s strani tožeče stranke, so potrdili njene trditve o opremi, ki jo je imela v najetem poslovnem prostoru in jo uporabljala za opravljanje njene dejavnosti. S tem je tožeča stranka uspela dokazati svoje trditve, s čimer se je procesno dokazno breme prevalilo na toženo stranko, še zlasti upoštevaje, da je tožena stranka tista, ki je ravnala malomarno oziroma neupravičeno, ne da bi o tem obvestila tožečo stranko, sporen poslovni prostor izpraznila in ga (po pomoti) oddala tretjemu, tožeči stranki pa še vedno pošiljala račune za najemnino. Tožena strank bi zato morala z nasprotnimi dokazi izničiti uspeh dokazovanja tožeče stranke, vendar ji to ni uspelo.
ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 394, 394-6, 394-10. ZIZ člen 23. OZ člen 14.
ugotovitvena tožba - ugotovitev ničnosti listine - ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja - verodostojna listina - izpisek odprtih postavk - enostranski pravni posel - pravni interes za ugotovitveno tožbo - obnova izvršilnega postopka
V skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP je posebna procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe pravni interes. Ta predpostavka od tožeče stranke zahteva izkaz, da je njen pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, da je ugotovitvena tožba primerno sredstvo za odpravo te negotovosti in da tožeča stranka nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavarovala svoj pravni položaj.
Ugotovitev ničnosti listine ne more biti ustrezna podlaga za obnovo postopka in s tem za razveljavitev pravnomočne sodne odločbe in nastanek kondikcijskega zahtevka tožnice, zato obravnavana ugotovitvena tožba ni primerno sredstvo za odpravo zatrjevane negotovosti tožnice, s tem pa tudi ni izkazan pravni interes zanjo.
Izpis odprtih postavk ne predstavlja enostranske izjave volje upnika, ki povzroči nastanek pravnega razmerja (in nastanek terjatve upnika do dolžnika), temveč gre (le) za listino (dokument), ki jo sestavi upnik in ki vsebuje podatek o neporavnanih zapadlih obveznostih dolžnika, ki so nastale na podlagi pravnega posla (npr. pogodbe) med upnikom in dolžnikom.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2, 226, 226/1, 226/2, 238f.. ZPP člen 408, 408/1.
izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - vezanost na izvršilni naslov - načelo varstva otrokove koristi - odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom - zagotavljanje otrokove koristi v izvršilnem postopku - največja otrokova korist
Izvršilno sodišče je, preden dovoli predlagano izvršbo, dolžno presoditi, ali ta ni v nasprotju s koristjo mld. otroka. Glavno vodilo v tovrstnih postopkih je namreč največja korist otroka. Skladno z določbo 408. člena ZPP mora sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otroka. Navedeno določilo pa je glede na določbo 15. člena ZIZ potrebno smiselno upoštevati tudi v izvršilnih postopkih. Glede na navedeno mora tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo, presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.
leasing pogodba - ničnost pogodbe - pravna posledica ničnosti - vrnitveni zahtevek - kondikcija - zavrnitev kondikcijskega zahtevka - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - kršitev moralnih načel - nepoštenost stranke
Smisel določbe citiranega odstavla 87. člena Obligacijskega zakonika, po kateri stranka, ki je pri sklepanju pogodbe ravnala nedopustno, ne more zahtevati vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki je v vzgojnem in preventivnem pomenu, v dostojanstvu sodišča, ki naj se ne spušča v obravnavo nemoralnih sporov ter v kazenskem pomenu.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti
Pri odpustu obveznosti gre za pravno dobroto, ki so je deležni le tisti dolžniki, ki so postali insolventni zaradi spleta različnih okoliščin, na katere niso imeli vpliva. Ena takšnih je gotovo bolezen, ki jo zatrjuje in dokazuje dolžnik.
popravni sklep - očitna pisna pomota - datum začetka teka obresti
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni poseglo v vsebinsko odločitev iz sodbe in sklepa z dne 15. 12. 2017. Iz obrazložitve te odločbe, na katero se je v izpodbijanem sklepu sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, je jasno razvidno, da je bila volja sodišča prve stopnje, da obrestnemu delu zahtevka (od zneska glavnice v višini 456,65 EUR) ugodi tako, da zakonske zamudne obresti tečejo od 15. 12. 2014 (in ne od 15. 12. 2017) dalje do plačila. Z izpodbijanim sklepom torej sodišče prve stopnje ni vsebinsko odločilo o že pravnomočno razsojeni stvari.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe kot prepozne v izpodbijanem sklepu je pravilna in je ne morejo omajati niti pritožbene navedbe obdolženca v smeri, da okoliščina, da njegov zagovornik ni pravočasno vložil pritožbe, ne more biti v njegovo škodo. Rok za pritožbo zoper sodbo je namreč prekluzivni zakonski rok, z zamudo katerega procesni udeleženec izgubi pravico vložiti pritožbo.
ZOR člen 10, 765, 765/1. OZ člen 3. ZTLR člen 15, 15/2, 15/4.
upravljanje poslovne stavbe - pogodba o upravljanju storitev upravljanja - kršitev pogodbe - odpoved pogodbe o upravljanju - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - odpoved iz krivdnih razlogov - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
10. člen ZOR določa, da udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavnimi načeli, s prisilnimi predpisi in z moralo. V tej zadevi so se podpisniki Pogodbe (veljavno) dogovorili za 2/3 večino, zgolj zaradi tega pa Pogodba v delu, ki določa odpoved iz krivdnih razlogov, še ni neveljavna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018224
ZPP člen 7, 212. OZ člen 587, 616, 616/3.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - odstop od pogodbe brez utemeljenega razloga - službene obleke - škoda na zdravju - vzročna zveza - dokazovanje - primeren dokaz - zmotna uporaba materialnega prava
Zaslišanje prič in strank je nezadosten dokaz za dokazovanje dejstva, da so prav tožničina oblačila pri zaposlenih tožene stranke povzročila zatrjevane težave. Tudi zato, ker sta priča in zakoniti zastopnik tožene stranke podala zgolj subjektivno oceno, utemeljenost toženkinega ugovora o zdravju nevarnih oblačilih pa je dokazljiva zlasti z objektivnimi kazalci o škodljivosti oblačil. Potrebna bi bila torej strokovna analiza, s katero bi bilo mogoče objektivno preveriti ali so bila res prav tožničina oblačila vzrok, da so delavci imeli alergijske reakcije oziroma da so bila le-ta nevarna za zdravje.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog - letni dopust - vezanost na dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - vročitev sodbe obdolžencu, ki nima zagovornika - nadomestna vročitev - vročitev družinskemu članu
Zagovornik po uradni dolžnosti se na podlagi tretjega odstavka 120. člena ZKP postavi le, če obdolžencu zaradi spremembe naslova ni mogoče vročiti sodbe, s katero mu je bila izrečena kazen zapora, ne pa tudi, ker obdolženec ni hotel prevzeti pošiljke. Pritožbeno sodišče se namreč strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da na uspešno vročitev sodnega pisanja ne morejo vplivati niti navedbe o nepismenosti in demenci obsojenčeve matere. Obsojenčeva mama vročevalke ni opozorila na morebitno nepismenost, temveč je vročilnico podpisala, medtem ko obsojenec ni predložil nobenih dokazil o njeni demenci.
nenavzočnost obdolženca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - postopek s pritožbo - izločitev sodnika - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - pravica do nepristranskega sojenja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izvedeni dokazi - indic kot dokaz - pogoji za izrek pogojne obsodbe - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - priznanje krivde - sostorilstvo - storilec kaznivega dejanja - izvršitveno dejanje - odločba o kazenski sankciji - celovita dokazna ocena
Seja opravljena v nenavzočnosti obdolženca.
Eden izmed pogojev za uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je opiranje sodbe na dokaze, na katere se po določbah ZKP ne more opirati. Ker zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe, nenazadnje po sami pritožbeni obrazložitvi ni tak dokaz, je sodba na zapisnik v obravnavanem primeru smela biti oprta.
Posredna narava izvedenih dokazov popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja niti v racionalno zasnovanem kazenskem postopku ne izključuje. Enako kot pri tako imenovanih neposrednih dokazih je odločilna njihova vsebina, s tem, da jih po naravi stvari mora biti več ali vsaj toliko, da je na njihovi podlagi mogoče skleniti tako imenovani indični krog.
Pritožbeno sodišče v nadaljevanju ne vidi niti ovir, da pri dokazni oceni ne bi smeli biti upoštevani priznanji A.ja T.a in T.a P.a. Gre sicer za procesni dejstvi, ki pa sta predmet dokazne ocene, enako kot na primer izpovedba A.ja T.a, ki je nato priznanje dejansko preklical in dejstvo, da kaznivo dejanje, ki ga je priznal T. P., ni bilo lahko.
ZFPPIPP člen 128, 128/2. Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (2002) člen 37.
sklep o prodaji - nadomestni sklep
Pritožnik v pritožbi z ničemer ne nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o prodaji, temveč zgolj opozarja na neustreznost in neuspešnost dogovorov o delitvi priključne moči elektro priključka na območju K. ter poziva sodišče (prve stopnje) k aktivni vlogi pri (pošteni) delitvi te moči in pri sklenitvi dogovora med lastnik o pravicah in obveznosti iz naslova skupne infrastrukture in upravljanja. Višje sodišče ugotavlja, da je z razveljavitvijo sklepa o prodaji sodišče prve stopnje vzpostavilo položaj, v katerem so (ponovno) možni dogovori o razdelitvi priključne moči elektro priključka na območju K.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4, 352. ZFPPIPP člen 59, 296, 296/1, 296/5, 301, 301/8.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve - zavrženje pritožbe
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je moč primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Ker je bilo o obstoju vtoževane terjatve že odločeno v stečajnem postopku, odločitev pritožbenega sodišča v tej pravdi toženi stranki ne more več izboljšati njenega pravnega položaja. Zato tožena stranka za pritožbo nima več pravnega interesa.