OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00018349
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2.
izpodbijanje pravnega posla - osebni stečaj - neodplačno razpolaganje
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da z izpodbijano prodajo ni bilo zmanjšano čisto premoženje tožeče stranke kot stečajnega dolžnika, saj je tožeča stranka za prodano vozilo prejela toliko kot je glede na stanje vozila in stanje na trgu vozil bilo mogoče in tako je pravilen nadaljnji materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da ob izostalosti objektivnega pogoja izpodbojnosti po 1. točki prvega odstavku 271. člena ZFPPIPP ni potrebno ugotavljati še obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti po 2. točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIP, saj morata za utemeljenost izpodbojne tožbe in povračilnega zahtevka biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.
Tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek gradi na dejstvu, da naj bi tožena stranka pridobila vozilo za majhno vrednost in da je zato prodajna pogodba izpodbojna že zgolj ob obstoju objektivnega pogoja izpodbojnosti po drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP, vendar pa se je v postopku izkazalo, da temu ni tako, saj majhne vrednosti ne more predstavljati plačilo 20.000 EUR, ki je povsem približek izvedenčevi ugotovljeni tržni vrednosti, temveč bi o majhni vrednosti lahko govorili le, če bi šlo za nižji, simbolični znesek, ki bi znatno odstopal od kupnine.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazne predloge po zaslišanju več predlaganih oseb s strani obrambekot nepotrebne in predvsem zato, ker obdolženec tudi po več pozivih sodišča prve stopnje, da sporoči popolne podatke predlaganih prič, to je priimka prič in naslova njunega stalnega bivališča, kamor bi jih sodišče prve stopnje sploh imelo možnost vabiti, vse do konca dokaznega postopka (in torej ne zgolj v roku osmih dni) ni posredoval.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019368
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/2.
način izvršitve kazni zapora - vikend zapor - zloraba instituta - presoja vseh okoliščin - predkaznovanost - namen kaznovanja - alternativna izvršitev kazni zapora
Sklicevanje na ohranitev zaposlitve in odplačevanje premoženjskopravnega zahtevka oziroma drugih dolgov, ob vsem navedenem, ko je obsojenec leta izvrševal kazniva dejanja in ga nobena kazenska sankcija od tega ni odvrnila, ne more biti razlog za nadomestitev zaporne kazni na predlagan način.
Nedvomno so pri tožniku podane zdravstvene težave, ki vplivajo na opravljanje osnovnih življenjskih potreb, vendar pa te težave niso izražene v taki meri, da bi tožnik izpolnjeval pogoje, kot so določeni v določbah ZPIZ-2. Zakon ne govori o občasni zmožnosti za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, temveč mora biti ugotovljeno, da tožnik določenih osnovnih življenjskih opravil, ki so naštete v 101. členu, ne more več samostojno opravljati niti ob osebnih prizadevanjih niti ob pomoči ortopedskih pripomočkov. Le v takem primeru se upravičencu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna motnja - milejši ukrep - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
postopek za zavarovanje dokazov - zavarovanje dokazov pred pravdo - stroški postopka zavarovanja dokazov - vrednost predmeta postopka - pritožbeni stroški - izpodbijani del - splošno pravilo
Vrednost predmeta postopka zavarovanja dokazov ni nujno enaka sporni vrednosti predmeta pravde, v kateri bodo rezultati zavarovanja uporabljeni.
Pritožbeni stroški so odmerjeni na podlagi splošnega pravila o povrnitvi stroškov pravdnega postopka. Uporaba 167. člena ZPP, ki določa posebno pravilo o plačilu stroškov zavarovanja, ne pride v poštev, ker pritožnik v pritožbenem postopku ni uveljavljal zavarovanja ali večjega zavarovanja.
ZDR-1 člen 85, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - sodna razveza
Glede na vsebino razgovora, ko tožnici nadrejena ni izrecno prepovedala iznosa artiklov, je bilo od tožnice neutemeljeno pričakovati, da bo po nekaj dneh za izdelka, za katera je z nadrejeno že opravila razgovor glede iznosa, ponovno zahtevala odobritev. Le v kolikor bi nadrejena tožnici izrecno rekla, da nima dovoljenja za iznos in da mora za iznos istih artiklov ponovno zaprositi, bi bilo mogoče sklepati o tem, da bi tožnica ravnala v nasprotju z odločitvijo nadrejene delavke. Od nadrejene delavke je v tem primeru treba pričakovati jasno opredelitev, ali je iznos odobren ali ne, saj je razgovor potekal prav zaradi predvidenega iznosa. Zato tožnica ni ravnala krivdno, torej ni naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Tožnica s svojim ravnanjem ni izpolnila znakov kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja iz prvega odstavka 209. člena KZ-1.
izvedba naroka v nenavzočnosti - preložitev naroka na predlog stranke - neenaka obravnava strank - pravočasen predlog - obvestilo o preložitvi - materialno procesno vodstvo
V konkretnem primeru ne gre za situacijo, ki bi sodišču nalagala uporabo materialno procesnega vodstva. Toženec je predlagal preložitev naroka, kar je po zakonu mogoče le iz upravičenih razlogov. Upravičeni pa so lahko le razlogi, katerih obstoj predlagatelj izkaže. Če tega ne stori, predlog ni nepopoln, temveč neutemeljen. Ker toženec za svoje trditve v predlogu ni predložil nobenega dokaza, upravičenih razlogov ni izkazal.
Sodišče prve stopnje ni dolžno strank obveščati o tem, da predlogu za preložitev naroka ni ugodilo. Če stranka ne prejme obvestila sodišča o preložitvi naroka, se šteje, da bo narok opravljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - POGODBENO PRAVO
VSL00018311
ZZ člen 62, 62/1, 64. ZZDej člen 4, 5, 8, 41, 42, 43, 44. ZPP člen 199, 200, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3, 358. OZ člen 112, 112/3, 114.
status zavoda v javnem interesu - osnovna zdravstvena dejavnost - koncesija v osnovni zdravstveni dejavnosti - odpoved pogodbe - razlogi za odpoved pogodbe - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - zavrženje tožbe - nove okoliščine - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sodna intervencija - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - stranka intervencija - sklep o dopustitvi stranske intervencije - intervencijski interes - dejanski interes
Stranka mora svojo zahtevo po razvezi pogodbe ali njeni spremembi zaradi spremenjenih okoliščin uveljavljati s sodno intervencijo.
Toženec je ravnal protipravno s tem, ko je tožniku izplačeval plače v prenizkem znesku, kar je bilo že pravnomočno odločeno. Tožniku je s tem ravnanjem nastala škoda v obliki prikrajšanja pri izplačilu nadomestila, saj je bilo to obračunano glede na dejansko izplačano (nižjo) plačo, in ne glede na pripadajočo plačo.
Podana je vzročna zveza med toženčevim izplačevanjem plače v prenizkem znesku ter nastalo škodo v obliki prikrajšanja pri izplačilu višine nadomestila. Iz odločbe zavoda za zaposlovanje z izhaja, da je bilo tožniku določeno nadomestilo na podlagi nižje plače, kot bi mu sicer pripadala, če toženec ne bi kršil svojih pogodbenih zavez (kršitev katerih je bila pravnomočno ugotovljena s sodbo). Ker mu je toženec izplačeval nižjo plačo, mu je tudi zavod odmeril nižje nadomestilo, kot bi ga sicer prejel, če toženec ne bi kršil pogodbe o zaposlitvi.
padec na mokrih tleh - odškodninska odgovornost zavarovanca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - nedopustno ravnanje - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - nedokazanost - nezatrjevana dejstva - odsotnost trditev o odločilnih dejstvih - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Golo zatrjevano in dokazano dejstvo, da je tožnica padla na mokrih tleh, za zaključek, da je bilo ravnanje zavarovanca tožene stranke nedopustno oz. protipravno, ne zadošča.
ZFPPIPP člen 399, 403, 403/1, 403/1-1, 406, 406/1.
osebni stečaj - finančna stiska - prispevki za socialno varnost - odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - okoliščine konkretnega primera - dokazna ocena
Kdor ve, da mora obračunavati prispevke, pa jih noče, ne ravna vestno.
Posebej se je sodišče ukvarjalo tudi s trditvami dolžnika, da je bila razlog za njegovo pasivnost le slaba finančna situacija, ki jih je kot neutemeljene zavrnilo. Pri tem je pravilno zaključilo, da tudi v primeru, če bi se izkazala finančna situacija za slabšo od tiste, ki izhaja iz podatkov poslovnega izida s. p., v konkretnem primeru slabo finančno stanje ne more biti opravičljiv razlog za kršitev obveznosti, ki jih je imel dolžnik v sistemu samozaposlitve.
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni odločilen le datum izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik za to zvedel.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožeča stranka zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
ZD člen 32, 220, 221, 221/1, 224. ZPP člen 337, 337/1.
zapuščina - pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - izločitveni zahtevek - prepozne navedbe - pravnomočno končan zapuščinski postopek - uveljavljanje dednih zahtevkov v pravdi
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, izda zapuščinsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo.
Zahtevek na podlagi 32. člena ZD, ki ga dedič, ki je sodeloval v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, v tem postopku ni postavil (ali ga je umaknil), je mogoče uveljavljati v pravdi, če so podane okoliščine, ki bi narekovale obnovo postopka. Ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju pa sodišče in stranke prejšnjega postopka veže pravnomočni sklep o dedovanju.
dedna nevrednost - oporočno dedovanje - svobodna volja - pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače - opustitev dolžne pomoči zapustniku - slabotna oseba
V svojem bistvu je dedna nevrednost vrsta nekakšne civilne kazni za takšno dejanje ali opustitev, s katerim se je dedno nevredna oseba tako prekršila zoper osebo zapustnika, da bi nasprotovalo čutu pravičnosti, če bi postala dedič.
Za opustitev potrebne pomoči gre vsekakor tedaj, ko se odrazijo hude posledice na življenju in zdravju zapustnika. Dedno nevreden je tisti, ki (krivdno) zapustniku ni nudil nujne pomoči, s katero bi ohranil življenje in zdravje, čeprav bi pomoč lahko nudil brez nevarnosti zase ali koga drugega. Gre za razlago opustitve nudenja potrebne pomoči, kot ta izhaja iz 129. člena KZ-1 (zapustitev slabotne osebe) in 130. člena KZ-1 (opustitev pomoči). Opustitev nujne pomoči predstavlja pravni standard, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - načelo nepristranosti in objektivnosti sojenja - pristranskost sodnika
Pavšalno navajanje predlagateljev, da na sodečem sodišču ni zagotovljeno nepristransko sojenje, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
Če je vknjižena solastnina navidezna in gre dejansko za etažno lastnino, je treba nepremičnino razdeliti glede na pravne naslove strank za pridobitev posameznih delov nepremičnine, ne pa glede na velikost solastninskih deležev.
odškodnina - osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - položaj stranke v postopku - stranka glavnega postopka - omejena poslovna sposobnost - upravitelj kot zastopnik dolžnika
Omejitve poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika se nanašajo na njegova ravnanja izven stečajnega postopka, pa še to le v primeru, če gre za ravnanja, ki vplivajo oziroma utegnejo vplivati na velikost stečajne mase. Dolžnik v postopku osebnega stečaja lahko torej povsem samostojno nastopa in uveljavlja svoje pravice brez posredovanja stečajnega upravitelja. Nedvomno ima dolžnik sam največ podatkov o posameznem upniku in njegovih terjatvi, in se kvečjemu upravitelj o upnikovih terjatvah lahko izreka le posredno (na podlagi informacij, ki jih pridobi od drugih oseb, predvsem od stečajnega dolžnika).
motenje posesti - soposest - varstvo soposesti - motilno dejanje - pasivna legitimacija - posredni motilec posesti - motenje posesti prek tretje osebe - dokazna ocena - zaslišanje le ene stranke
Določbe SPZ o varovanju soposesti narekujejo v konkretnem primeru enako varstvo kot določbe o varovanju posesti. S prepovedjo motenja posesti tožnika toženka ni izključena od izvrševanja svoje soposesti na isti poti.