Izhajajoč iz neprerekanega dejstva, da je tožnik odškodninsko tožbo vložil v času teka kazenskega postopka zoper toženca zaradi istega življenjskega dogodka, je materialno pravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožbeni zahtevek ni zastaran, ker je zaradi začetka teka kazenskega postopka zastaranje pretrgano.
Neprerekanih dejstev ni potrebno dokazovati (214. člen ZPP), zato je neutemeljena pritožbena trditev, da (v tem pravdnem postopku) ni dokazano ali je kazenski postopek zoper toženca še v teku ali je ta že v bil ustavljen.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00069937
Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij člen 1. ZTFI člen 74. ZBan-1L člen 1. ZPP člen 8, 185, 185/1, 339, 339/2-14, 339/2-15.
Sodišče prve stopnje je natančno in obširno ter pravilno pojasnilo vsebino pojasnilne dolžnosti (komercialne) banke pri prodaji (tu podrejenih) obveznic, v okviru relevantnih določb področne zakonodaje (Zakona o trgu finančnih instrumentov, Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih potrošniških pogojih, Zakona o varstvu potrošnikov). Pri tem vprašanju gre za vprašanje, ali so bile v predpogodbeni fazi sklepanja pogodbe in naknadnega vplačila ter vpisa obveznic stranki, ki se je odločala o tem, da bi postala imetnik podrejenih obveznic, s strani banke podane zadostne informacije za sprejem odločitve. Gre zlasti za vprašanje, ali je banka tožniku ustrezno pojasnila pravne lastnosti tega podrejenega finančnega instrumenta v primerjavi z hranilnimi vlogami in z navadnimi obveznicami banke. Pojasnilna dolžnost kot korekcija informacijskega neravnotežja, izvedena v predpogodbeni fazi, predstavlja obveznost banke, da nasprotno stranko na jasen in pregleden način informira o okoliščinah sklenitve pogodbe, tako da lahko stranka razume možna tveganja, povezana z naložbo.
Pritrditi gre stališču sodišča prve stopnje, da pojasnilna dolžnost pri prodaji podrejenih obveznic ni primerljiva s pojasnilno dolžnostjo bank v primerih kreditojemalcev v CHF, kar je nenazadnje razbrati tudi iz navedene odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 5/2020, ki opredeljuje, s čim se zadosti pojasnilni dolžnosti pri prodaji spornih obveznic. Gre sicer za podobno vprašanje, a zadeve ni mogoče primerjati že zato, ker gre za različna položaja, v katerih so uporabljeni različni finančni instrumenti. Dolžnost banke pri prodaji obveznic je v zagotovitvi vseh potrebnih informacij tako glede njihove narave kot glede z njo povezanih tveganj. Aktivna obveznost informiranja je lahko podana tako ustno kot pisno, tudi s pomočjo prospekta, na podlagi česar lahko stranka sprejme poučeno in preudarno ter prostovoljno odločitev. Banka ni dolžna preverjati, ali se je nasprotna stranka s ponujenimi potrebnimi informacija seznanila in jih (natančno) preučila. Pomembno je, da so bile različne informacije bodočemu imetniku (pred kasnejšim sprejetjem odločitve) dostopne.
Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da toženka ni obvestila tožnika o možnosti izgube podrejenih obveznic izven stečaja banke, in takšne poučitve tudi ni obsegala vsebina prospekta. A pritožbeno sodišče soglaša z razlogi in zaključki sodišča prve stopnje, da ob izdaji prospekta in ob sklenitvi pogodbe za nakup podrejenih obveznic takšna možnost prenehanja kvalificirane obveznosti toženke ni bila predvidena. Pravna podlaga, ki je omogočala sprejetje izrednih ukrepih, kakršni so bili izrečeni s sporno odločbo BS, je bila v slovenski pravni red vnesena šele z novelo Ban-1L z dne 12. 11. 2013. Nacionalna naloga zakonodajalca je bila, da predpiše ukrepe in pogoje za izrek takih ukrepov. Direktiva 2001/24/ES z dne 4. 4. 2001 ni predstavljala neposrednega pravnega temelje za izrek takih ukrepov. Pred spremembo ZBan-1L se je lahko BS v primeru, ko komercialna banka postane nesposobna za poslovanje, odzvala s predlogom stečaja banke, šele spremenjeni zakon pa je omogočil, da se odzove tudi z izrednim ukrepom izbrisa obveznic, s katerim prepreči stečaj. Prospekt za prodajo obveznic X. je bil izdan pred spremembo zakonodaje in je povsem logično, da toženka ni mogla opozoriti tožnika na možnost izbrisa obveznic izven stečaja, torej na izredni regulacijski ukrep. Spremenjeni pogoji za prenehanje obveznosti banke so bili posledica spremenjene zakonodaje. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, vsebina Direktive ni nalagala dolžnosti ureditve reorganizacijskih ukrepov za ponovno vzpostavitev ustreznosti bank, s katerimi bi za to pristojni sodni ali upravni organi znižali terjatve tretjih oseb, zlasti pa ne, kakšne ukrepe konkretno, naj posamezna država članica predpiše in kakšni so pogoji za njihov izrek. Omenjena vprašanja so bila prepuščena nacionalnemu pravu posamezne države članice. Da izrek prenehanja kvalificiranih obveznosti banke, ki sledi izbrisu obveznic, ob nastanku razmerja, torej ob izdaji obveznic, ni bil niti pogodbeno niti zakonsko predviden, je potrjeno tudi v odločbi VS RS II Ips 173/2017.
Kdo je glavni delničar, določa 384. člen ZGD-1, in sicer gre za delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90 % osnovnega kapitala družbe. Za ugotavljanje deleža delnic, ki pripadajo glavnemu delničarju družbe, se smiselno uporabljajo določbe drugega in četrtega odstavka 528. člena tega zakona. Določba je jasna, gre za delničarja posameznika, h kateremu se prištevajo le delnice z njim koncernsko povezanih družb. Zato je ni mogoče razlagati na način, na katerega se zavzemajo predlagatelji, to je, da je kot glavnega delničarja treba šteti tudi konzorcij delničarjev, povezanih z delničarskim sporazumom.
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - vročanje v tujino
Ker iz podatkov spisa izhaja, da je organ za sprejem poslal organu za pošiljanje potrdilo o vročitvi skupaj z izvodom sklepa z dne 30. 10. 2020 o imenovanju pooblaščenca za sprejem pisanj drugotoženi stranki v Republiki Sloveniji ter prevodom tega sklepa, pritožbeno sodišče zaključuje, da kljub odredbi na l. št. 145 spisa ter izpolnitvi točke 7.2 zaprosila z dne 25. 11. 2020, glede na dokazila o vročitvi ter postopanje pristojnega organa za sprejem pisanj obstaja dvom, ali je bil drugotoženi stranki dne 7. 1. 2021 vročen (skupaj s prevodom) tudi sklep, s katerim jo je sodišče prve stopnje pozvalo na popravo vloge z vložitvijo v slovenskem jeziku.
namen regulacijske začasne odredbe - stiki staršev z otrokom - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo vse okoliščine primera in pravilno zaključilo, da ni podana tista stopnja ogroženosti otroka s strani matere, ki bi upravičevala takojšnje ukrepanje sodišča z izdajo začasne odredbe v smeri širitve sedaj že ustaljenega načina poteka stikov med otrokom in očetom, z občasno nočitvijo, prav tako pa pravilno zaključilo, da se ogroženost mld. A. zaradi selitve v tujino tekom dokaznega postopka na ravni verjetnosti ni potrdila, zaradi česar je predlog toženca tudi v tej smeri zavrnilo.
sprememba tožbe v pravdnem postopku - motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - zadnja mirna posest - dokazno breme tožnika - izpovedbe prič
Ker tožnik ni dokazal zadnje mirne posesti na vikendu, ki ga je toženec kot lastnik parcele porušil, je bilo treba tožbeni zahtevek na motenje posesti in gradnjo novega vikenda zavrniti.
ZPIZ-2 člen 390, 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.. ZDSS-1 člen 63.. Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni (1983) točka 12a.
invalidnina za telesno okvaro - višina telesne okvare
Za zavrnitev tožbenega zahtevka za priznanje pravice do invalidnine je poleg obrazloženega, da za stanja, ki so podana pri tožniku bodisi telesna okvara v Seznamu ni določena, ali pa tožnik za posamezno stanje ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev, je ključnega pomena še dejstvo, da sodišče zaradi tega ni moglo ugotoviti, ali gre za telesno okvaro zaradi posledic poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, kot edina relevantna vzroka za priznanje pravice do invalidnine na podlagi določb ZPIZ-2 veljavnih na dan uveljavljanja pravice do invalidnine za telesno okvaro (14. 6. 2018). Pri tožniku je od 10. 6. 1989 podana telesna okvara po VII B točki 12 a Seznama (skrajšanje noge 3 do 7 cm), vzrok pa je poškodba izven dela. Za takšno telesno okvaro pa ni nobene podlage za priznanje pravice do invalidnine.
dodatek za pomoč in postrežbo - samostojno hranjenje - stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb - (ne)izpolnjevanje pogojev
V sporni zadevi iz prepričljivega izvedenskega mnenja izhaja, da tožnica večino osnovnih življenjskih opravil ne more več opravljati samostojno ter potrebuje pomoč drugega. Nikakor pa tožnica ne potrebuje pomoči pri vseh osnovnih življenjskih opravilih. V tem primeru pa so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, ne pa za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
Ponovno presojo utemeljenega suma bi moralo sodišče prve stopnje opraviti le, če bi ugotovilo obstoj novih relevantnih dejstev in okoliščin, vendar tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da se že ugotovljena dejstva in okoliščine, ki so bili podlaga za odreditev in podaljševanje pripora, v času od vložitve obtožnice in njene pravnomočnosti v ničemer niso spremenili.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053219
ZKP člen 18, 18/1, 42, 42/5, 117, 117/1, 119, 120, 120/2, 120/4, 123. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-1, 34, 34/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - zahteva za izločitev sodnikov - predlog za prenos krajevne pristojnosti - očitno neutemeljena zahteva - namen zavlačevanja postopka - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - vročitev sodbe obdolžencu - pravilnost vročitve sodbe - pooblaščeni vročevalec - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - načelo proste presoje dokazov - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - presoja izvedenskega mnenja - prednostna terjatev - primernost kazenske sankcije - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku
Takšna zahteva za izločitev in predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki sta vložena z namenom zavlačevanja, pa sta očitno neutemeljena. Zagovornik je namreč smiselno enake navedbe izpostavil že v vlogi z dne 16. 6. 2021, ki jo je naslovil kot "zahteva za izločitev", v njeni dopolnitvi (list. št. 1058) pa je izrecno navedel, da predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. O vlogi je odločilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom z dne 22. 7. 2021, s katerim je predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da nestrinjanje s sodnikovo odločitvijo, še manj pa z odločitvijo drugih sodnikov, četudi je bila morebiti v škodo stranke, ki zahteva izločitev, ne more biti podlaga za izločitev in ne ustvarja dvoma v nepristranskost sojenja, je sodišče druge stopnje zahtevo za izločitev višjih sodnikov zavrglo kot očitno neutemeljeno (peti odstavek 42. člena ZKP).
razpis javne dražbe - odredba o prodaji na javni dražbi - objava naroka na spletni strani - določitev roka - vročitev odredbe - rok za pripravo na narok
Od razglasitve odredbe o prodaji na sodni deski in spletni strani sodišča do dneva prodaje mora preteči najmanj 30 dni. ZIZ posebej ne določa, koliko časa mora miniti od vročitve odredbe o prodaji stranki do dneva javne dražbe. Tudi za pripravo na narok za javno dražbo pa zadošča splošen rok 15 dni. Namen 30-dnevnega roka je v tem, da se bo z odredbo o prodaji seznanil kar najširši krog potencialnih kupcev, kar bo tudi prispevalo k temu, da bo lahko prodaja uspešna.
ZZVZZ člen 23, 23-1, 25, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.
povračilo stroškov za nakup medicinsko-tehničnih pripomočkov - izvedensko mnenje
Sodni izvedenec je na podlagi celotne razpoložljive medicinske dokumentacije in po proučitvi novejše domače in tuje literature in ob upoštevanju pravil medicinske znanosti in stroke ocenil tožnikovo zdravstveno stanje in potrebo po upravičenosti do nočnih ortoz oziroma izjemnost tega primera. Zaključek, da uporaba nočnih ortoz lahko daje pozitivne učinke v procesu zdravljenja je ob dejstvu, da še ni trdnih dokazov o tem, kako uporaba nočnih ortoz učinkuje pri isti skupini pacientov s spastično parezo, ki so imeli opravljeno SDR in da je zato treba upoštevati rehabilitacijski protokol, je zato edino pravilen. Upoštevanje pooperativnega protokola, tudi po SDR, je bistvena entiteta za končni uspeh kateregakoli kirurškega zdravljenja. Poleg operacije, pa je za uspešno rehabilitacijo in kasnejšo hojo (za kar gre očitno pri tožniku), ključnega pomena večplastna in kompleksna rehabilitacija, torej tudi izvajanje fizikalne terapije in uporaba določenih ortoz, vključno nočne ortoze. Kot je izpovedala tožnikova zakonita zastopnica je pred operacijo tožnika v ZDA morala podpisati, da bodo spoštovali pooperativni protokol. Sama operacija namreč nima končnega učinka, v kolikor se zdravljenje ne nadaljuje s terapijami. Specifični pooperativni rehabilitaciji so protokoli sestavni del obravnave vsakega pacienta, ki je imel izvedeno SDR.
Pri tožniku je šlo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča za izjemo, saj je bil eden izmed prvih v Sloveniji s tovrstno operacijo in je šlo za poseben in specifičen postopek zdravljenja, v katerem so nočne opornice predstavljale del pooperativnega protokola po izvedbi SDR v ZDA, medtem ko v tistem času v Sloveniji ni bilo eksplicitnega protokola, kako rehabilitirati paciente po SDR.
Glede na vse navedeno je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru obstajajo vsi razlogi za uporabo tretjega odstavka 259. člena POZZ in za izjemno odobritev medicinskega pripomočka oziroma za povrnitev stroškov njegove nabave.
sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - pravnomočnost sklepa - pravna varnost
Z nastopom pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine je bil končan postopek ugotovitve vrednosti nepremičnine, na katero je dovoljena izvršba. Pravna varnost zahteva, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne odločbe, zato institut pravnomočnosti prevlada nad načeloma materialne resnice in zakonitosti. Dolžnik je že v času, ko je prejel cenitveno poročilo in ko je bil še odprt rok za podajo pripomb na to mnenje, točno vedel, kaj obsega njegov delež nepremičnine, ki je predmet prodaje v tej izvršbi. Ob neki povprečni skrbnosti bi zato takrat lahko pravočasno opozoril na pomanjkljivosti, na katere opozarja sedaj, pa tega ni storil. Sedanja opozorila so prepozna, saj je sklep o vrednosti nepremičnine pravnomočen.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa - plačilni nalog - domneva umika ugovora
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi svoj zaključek, da se dolžnikov ugovor šteje za umaknjen, oprlo na ugotovitvi, (-) da dolžnik ni plačal sodne takse, kot mu je bila naložena v plačilo s plačilnim nalogom, (-) da hkrati niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Dolžnik takšnega zaključka sodišče prve stopnje niti ne izpodbija.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - dopolnitev nepopolnega predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Če je dala tožena stranka pooblastilo za pridobitev podatkov, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče prve stopnje s tem ni moglo pridobiti podatkov o stanju in prilivih v zadnjih treh mesecih pri organizacijah za plačilni promet, sploh pa ne pri tujih organizacijah za plačilni promet.
ZPP člen 213, 213/2, 286b, 287, 287/2.. ZZVZZ člen 25.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 103/1.. URS člen 50, 51.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - pravica do zdravstvenega varstva
Po ustaljeni sodni praksi pritožbenega in Vrhovnega sodišča RS, pravica do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja predstavlja eno od temeljnih pravic iz 50. in 51. člena Ustave. Zakonodajalec je pravice iz zdravstvenega varstva realiziral z vzpostavitvijo mreže izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej iz javnih sredstev. V mrežo so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo. Zavarovanec, ki se odloči uveljaviti zdravstvene storitve v zasebnih zavodih, ki z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije nimajo sklenjene koncesijske pogodbe in ne v javni mreži izvajalcev, ki se financirajo iz javnih sredstev, ni upravičen do povračila stroškov zdravstvenih storitev.
Ker je v obravnavnem primeru dokazana uveljavitev nenujnih zdravstvenih storitev pri zasebnih izvajalcih, je tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih upravnih odločb in povračilo vtoževanih stroškov storitev izven javne zdravstvene mreže, utemeljeno zavrnjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050870
KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2. ZKP člen 344, 344/1, 354, 369, 369/1, 369/1-3, 372, 372-1, 378, 378/4.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - obvestilo o pritožbeni seji - obrazloženost pritožbenih navedb - modifikacija obtožnega akta - konkretizacija izvršitvenega dejanja - huda kršitev dolžnosti do mladoletne osebe - skrb za varstvo in vzgojo - izvedenec klinične psihologije - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - motiv pri storitvi kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje po 192. členu KZ-1 je glede možnega storilca oblikovano kot posebno (delictum proprium), zakonodajalec pa je poleg staršev, skrbnikov in rejnikov obseg možnih storilcev razširil tudi na drugo osebo. Druga oseba pa je tista, ki ima enake oziroma podobne dolžnosti do mladoletne osebe, kot jih imajo starši, skrbnik in rejnik. Tako so lahko storilci kaznivega dejanja po 192. členu KZ-1 tudi otrokovi stari starši.
odškodninska odgovornost - padec na stopnicah - vlažna plošča - celovita dokazna ocena - mokre in spolzke stopnice - dokaz z izvedencem - zdrs na spolzkih tleh - zdrs na stopnicah - vzrok padca in zdrsa
Ker je sodišče ugotovilo, da so bile zunanje stopnice pod nastreškom tudi ob dežju varne za uporabo, da so se redno čistile in niso bile mastne, ni odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Ker je imelo zunanje stopnišče nadstrešek, je sodišče prve stopnje zaključilo, da so bile stopnice lahko mokre zaradi nanošene vlage na podplatih obuval, niso pa bile mokre, kot če nadstreška nad njimi ne bi bilo.
Po pravnomočnosti lahko stranka predlaga obnovo postopka, med drugim, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena, (4. točka 394. člena ZPP), pri čemer je predlog za obnovo postopka tudi v tem primeru vezan na tridesetdnevni subjektivni zakonski rok (3. točka prvega odstavka 396. člen ZPP), ki ga ni mogoče podaljšati.