CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00050235
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 154, 154/1, 413.
stroški postopka - pravdni stroški po uspehu - prosti preudarek - arbitrarnost sojenja - varstvo koristi otroka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - socialno stanje - brezplačna pravna pomoč
Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine. Odločitev ne sme biti stihijska in arbitrarna. Sodišče ima pri stroškovni odločitvi v zakonskih in družinskih postopkih na voljo celotno paleto možnih stroškovnih odločitev, lahko jih prisodi v celoti eni ali drugi stranki, odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške, ali pa stroške razporedi med stranki v poljubnem deležu oziroma odstotku.
Brezplačna pravna pomoč krije zgolj strankine lastne stroške postopka, nima pa socialno stanje nikakršnega vpliva na obveznost stranke, da povrne stroške postopka nasprotni stranki.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - vročanje - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - napaka pošte - pravno sredstvo - pritožba zoper zamudno sodbo - nevložitev pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - napaka pri vročanju sodnega pisanja
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje pa je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Iz tega logično izhaja, da napak, za katere stranka trdi, da jih ni zagrešila sama, temveč pošta, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Če je želela druga toženka uveljaviti, da ji vročitev tožbe v odgovor ni bila pravilno opravljena iz razloga na strani pošte oziroma da je bila zamudna sodba zato izdana v nasprotju z določili ZPP, je ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje take kršitve pritožba zoper tako zamudno sodbo.
izjava o umiku tožbe - ustavitev postopka - izrecen umik tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
Ker glede na pojasnjeno povzete tožbene navedbe ne predstavljajo izrecne izjave tožeče stranke o umiku tožbe za dne 9. 10. 2018 plačan znesek 289,84 EUR, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za preračun terjatve, kot ga je napravilo v 9. točki izpodbijanega sklepa in posledično ustavitev postopka na temelju 188. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP). S takšnim nezakonitim postopanjem sodišča pa je bila tožeči stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
beseda strank - kršitev določb pravdnega postopka - pogodba o delu - skrita napaka
Ker iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo ne izhaja, da je katera izmed pravdnih strank priglasila zahtevo po zaključni besedi, te sodišče prve stopnje tožeči stranki posledično tudi ni moglo onemogočiti. Iz določbe prvega odstavka 291. člena ZPP namreč izhaja, da sodišče strankama (le) omogoči zaključno besedo, ne pa da jo je dolžno od njiju dobiti. Zato sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati, da je v konkretnem primeru ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 291. člena ZPP.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - primeren način prodaje - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja idealnega deleža - zmotna uporaba materialnega prava
Zakon ne favorizira enega načina prodaje pred drugim. Pritožbena trditev, da se pri prodaji z javno dražbo z zviševanjem izklicne cene iztrži najnižja cena oziroma bi se višja dosegla na podlagi zbiranja ponudb, pa je povsem pavšalna in dokazno nepodprta, predvsem glede na predhodno nesporno ugotovljeno dejstvo, da sta oba načina prodaje zakonsko enakovredna.
Tudi če se prodaja celotna nepremičnina, je dolžnik v tem postopku osebnega stečaja lastnik še vedno le do 1/2 in vse dokler solastna stvar ni razdeljena, odločitev, da se le enemu od solastnikov naloži, da izprazni celotno stanovanjsko hišo, ni pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00051134
ZPP člen 205, 207, 208, 333, 343, 363, 366. ZD člen 9.
zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe zoper sklep - pravica do pritožbe - legitimacija za vložitev pritožbe - dediči stranke - odpoved dediščini - oseba, ki ni dedič - kaduciteta - univerzalno pravno nasledstvo - dedovanje države - prekinitev in nadaljevanje postopka - pravni naslednik - pravilno vročanje - rok za pritožbo
Če pritožbo vloži oseba, ki te pravice nima, je taka pritožba nedovoljena in jo je treba zavreči .
Žena pokojnega toženca se je (skupaj z obema otrokoma) dedovanju odpovedala, zapuščina pa je na podlagi 9. člena ZD postala last Republike Slovenije. Pritožba, ki jo je vložila zoper sklep o zavrženju ugovora, je zato nedovoljena.
Sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku povsem spregledalo, da je s smrtjo toženca, ki ga ni zastopal pooblaščenec, prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu in bi zato moralo postopati tako kot to določa 205., 207. in 208. člen ZPP, ne pa izpodbijani sklep vročati osebi, ki niti ni dedič pok. toženca. Zaradi takega (napačnega) ravnanja, rok za pritožbo, ki ga ima na voljo tožena stranka, sploh še ni začel teči.
ZPIZ-2 člen 116, 116/1, 116/7, 194, 194/1, 194/3.. BRSSZ člen 4, 6, 6/1, 6/2.. OZ člen 190, 190/1, 190/3,191.
sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - preplačilo
V sporni zadevi pokojnina ni bila pridobljena po pravnih predpisih Republike Srbije, temveč po pravnih predpisih Republike Slovenije. Izjema, kot je določena v drugem odstavku samo potrjuje, da je za presojo sporne zadeve odločilen prvi odstavek 6. člena Sporazuma, ki pa ne izključuje uporabe 116. člena ZPIZ-2. Sodišče prve stopnje s tem v zvezi pravilno poudarja, da za sorazmerni del starostne pokojnine, ki je bil tožnici priznan pri toženi stranki, ni mogoče uporabiti srbskih predpisov v smislu enakopravne obravnave zavarovancev. Kljub temu da srbski nosilec zavarovanja ni ustavil izplačevanja sorazmernega dela pokojnine, ki je bil tožnici priznan v Republiki Srbiji, to na odločitev v sporni zadevi nima nobenega vpliva. Kot je bilo že pojasnjeno, je za razsojo odločilen prvi, ne pa drugi odstavek 6. člena sporazuma. Ker je tožnica kot uživalka pokojnine iz prvega odstavka 116. člena ZPIZ-2 v Republiki Srbiji ponovno začela delati in bila na tej podlagi tudi vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje, je tožena stranka pravilno odločila, da se ji na podlagi sedmega odstavka 116. člena ZPIZ-2 preneha izplačevati sorazmerni del starostne pokojnine.
Tožnica za sporno obdobje ni bila upravičena do izplačevanja sorazmernega dela pokojnine, kar posledično pomeni, da je dolžna toženi stranki vrniti neupravičeno izplačane zneske sorazmernega dela starostne pokojnine. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnica ni bila neupravičeno obogatena.
ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/2, 339, 339/2-8, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1.
stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe - vročanje stroškovnika nasprotni stranki - povratnica kot javna listina - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - sklicevanje na stroškovnik - odvetniška storitev
Po ustaljenih stališčih sodne prakse stroškovnika pred odločanjem o stroških nasprotni stranki v izjavo ni potrebno vročati. Če se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom.
nevarna vožnja v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - obligatornost izreka stranske kazni
Pritožbeno sodišče pritožbenim navedbam obdolženca ne more slediti, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi ocenilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na dolžino izreka stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila, katerega izrek je v skladu s tretjim odstavkom 324. člena KZ-1, obligatoren.
Sodišče je v 7. in 8. točki obrazložitve sodbe argumentirano pojasnilo, da sklep o popravi pomote št. ... z dne 16. 9. 201910 ne predstavlja podlage za ponovno odmero invalidske pokojnine za čas od 4. 9. 1993 do 1. 10. 2017 zaradi drugačne opredelitve vzroka nastanka invalidnosti, niti ni mogoča zahtevana ponovna odmera invalidske pokojnine upoštevajoč pravila o povrnitvi škode za čas od 4. 9. 1993 do 1. 10. 2017. Pravilna je ugotovitev, da za ponovno odmero invalidske pokojnine za nazaj zaradi poprave pomote pri označbi vzroka invalidnosti, zaradi učinkov iz določila tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2 glede na 183. člen ZPIZ-2, ni podlage.
upravitelj zapuščine - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - imenovanje poslovodje v d.o.o. - stvarna pristojnost sodišča
Iz povzete zakonske ureditve torej izhaja, da sodišče lahko postavi upravitelja zapuščine (glede celote ali njenega dela), ne more pa postaviti poslovodje (zakonitega zastopnika družbe). Navedbe sodišča prve stopnje o nepreklicnem odstopu prejšnjega direktorja navedene družbe (D. K.) in da sedaj družba nima osebe, pooblaščene za zastopanje so resnične a tega položaja ne sme (ne more) reševati zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku, ker ji zakonodaja (ne ZD in tudi ne ZGD-1) takšnih pristojnosti ne daje. Določba drugega odstavka 50. člena ZGD-1 namreč takšnih pristojnosti ne daje zapuščinskemu sodišču temveč mora biti uveden poseben nepravdni postopek, v katerem odloča druge vrste sodišče (stvarno pristojno okrožno sodišče - 51. člen ZGD-1).
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - krivdni razlogi - nespoštovanje pravnomočne odločbe sodišča - namen instituta razrešitve - terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave - občasni stroški stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Pritožnik je večji del pritožbenih trditev usmeril v očitek sodišču prve stopnje, da ni ustrezno upoštevalo dejstva, da upraviteljica ni izvršila pravnomočne sodne odločbe, ki jo je dosegel v sporu s stečajnim dolžnikom.
Pritožbeno sodišče se strinja, da je z vidika pravice do sodnega varstva pomembno spoštovanje pravnomočnih sodnih odločb. Vendar je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo, da ne gre za samovoljo upraviteljice pri odločitvi, da ne izvrši pravnomočne sodbe. Pričakovanje sodišča in upraviteljice je, da bo pravnomočna sodba odpravljena, medtem ko je pritožnik prepričan, da mora obstati. Upraviteljica se kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika z raznimi dovoljenimi pravnimi sredstvi upira plačilu na podlagi pravnomočne sodbe. Sodišče prve stopnje je odgovorilo na očitek, da je upraviteljica neutemeljeno vložila nasprotno izvršbo, da ni utemeljen; sklicevalo se je na vloženo izredno pravno sredstvo na Vrhovno sodišče RS, ki je postopek prekinilo in čaka na odločitev Ustavnega sodišča RS (Vrhovno sodišče je ob presoji vprašanja, ali se lahko upnik občasnih stroškov stečajnega postopka iz 1. točke 355. člena ZFPPIPP, ki so potrjeni v pravnomočnem sklepu o predračunu stroškov stečajnega postopka, poplača iz stečajne mase tudi na podlagi pravnomočne sodbe, postopek prekinilo do odločitve o zahtevi za presojo ustavnosti 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Na podlagi navedenih pojasnil sodišča prve stopnje, ki jih pritožnik ni uspel izpodbiti, pritožbeno sodišče ni sledilo očitku pritožnika o kršitvi njegove pravice do sodnega varstva, ker se ta razteza v konkretnem primeru tudi v polje odločitve o izrednem pravnem sredstvu po nadaljevanju prekinjenega postopka v zvezi z ustavno presojo določbe 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. V tem smislu pa je prepričljiv tudi odgovor upniku, da drug upravitelj ne bi mogel ravnati drugače, razen če bi prišlo do poravnave, to pa je poskušala z upnikom doseči tudi upraviteljica, vendar neuspešno, zaradi česar je sodišče prve stopnje presodilo, da je ne bi sklenil upnik niti s katerim drugim upraviteljem, če bi bil imenovan v tem postopku namesto upraviteljice.
duševno zdravje - duševna motnja - duševna bolezen - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - zakonski pogoji - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - ogrožanje lastnega zdravja - odklanjanje zdravljenja (terapije) - ponovitvena nevarnost - nujna zadeva - učinek pravnomočnosti
Obdobje dveh mesecev je obdobje, ki je potrebno, da se uredi in začne učinkovati terapija ter stanje udeleženca stabilizira do te mere, da bo dosegel tolikšno kritičnost do svoje bolezni in nujnosti prejemanja terapije tudi po odpustu, da bo sposoben nadaljevati z milejšimi oblikami zdravljenja.
Iz celotne obrazložitve pritožbeno izpodbijane sodbe jasno izhaja, da sodišče izpovedb priče M. Š. ne sprejema kot relevantnih za pravilno odločitev v tej kazenski zadevi, saj so sicer razlogi sodbe o presoji, da je obdolženec storilec predmetnega kaznivega dejanja povsem določni in za pritožbeno sodišče sprejemljivi. Obenem sodišče druge stopnje ugotavlja, da tudi sicer ne bi šlo za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ampak kvečjemu za postopkovno kršitev iz drugega odstavka 371. člena, pri čemer pa ne bi zadostovalo le sklicevanje nanjo, pač pa bi pritožnik moral tudi konkretizirati oziroma določno pojasniti v čem je izpovedba priče M. Š. razbremenilna za obdolženca, še zlasti glede na to, da se mu je očitala storitev kaznivega dejanja ponarejanja listin.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - stanje na trr - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Tožeča stranka ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o njenem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, kjer izstopajo prilivi in odlivi na transakcijskem računu s stanjem dobrih 88.000,00 EUR. Prav tako ne zanika višine sodne takse 3.003,00 EUR. Tožeča stranka je imela možnost zatrjevati in dokazovati svoje ″realno″ stanje pred sodiščem prve stopnje, česar ni storila.
poročilo centra za socialno delo - denarna kazen - kršitev začasne odredbe
Ob tem je sodišče pravilno upoštevalo vlogo CSD v postopkih kot je obravnavani in sicer, da Zakon o nepravdnem postopku v 108.členu določa, da se navedbe CSD v predlogih, poročilih in drugih pisanjih štejejo za navedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 137, 137/1, 137/2.. URS člen 22.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepristop na prvi narok - zamuda - razlogi za zamudo
Nebistvena je tudi pritožbena navedba o kršitvi postopka zaradi nerazpisa naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Po drugem odstavku 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Nerazpis naroka ni vplival na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje je namreč sledilo tožnikovim dejanskim trditvam iz predloga (četudi jih je presodilo kot nerelevantne za ugotovitev upravičenega vzroka za zamudo), zaradi česar je odpadla potreba po ugotavljanju njihove resničnosti v kontradiktornem postopku oziroma na naroku.
OZ člen 3, 83, 378, 1050, 1053, 1053/1.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 83, 131, 131/2, 134, 134/1, 134/2.. ZPP člen 3, 337, 337/1.
plačilo za nadurno delo - regres za letni dopust - odpoved terjatvi - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova nadur in regresa za letni dopust. Svojo odločitev je pravilno oprlo na sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 10. 2017, ki sta ga podpisali stranki tega postopka. V njem tožnik kot delavec potrjuje, da mu je toženka kot delodajalec poravnala vse obveznosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi, da nima do delodajalca nobenih zahtevkov, niti zapadlih niti nezapadlih, ter da se s podpisom tega sporazuma odpoveduje vsem morebitnim nadaljnjim zahtevkom do delodajalca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00050045
ZKP člen 503, 503/2. KZ-1 člen 75, 75/1, 75/2.
premoženjska korist - obročno plačilo - rok plačila
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem sklepu obsojencu določilo najdaljši možni, torej dveletni rok obročnega odplačila, bi vsako znižanje mesečnega obroka posledično pomenilo podaljšanje zakonsko predpisanega nepodaljšljivega dveletnega roka.