Razveljavitev dela grafične karte rušitve (sklep, s katerim se je iz ZN Marina izvzela samo obveza rušitve obstoječega niza objektov ob E. ulici) ne predstavlja spremembe prostorskega akta.
Na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati pravnomočna sodba P 416/2006, na podlagi katere se je ena od parc. št., ki so predmet spornega gradbenega dovoljenja, razdelila tako, da je tudi tožnica solastnica dela parcele, namenjene obravnavani gradnji. Po določbah ZUP se namreč pravnomočna odločba lahko odpravi ali razveljavi le z izrednimi pravnimi sredstvi, ne pa v postopku, predpisanem za podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - skrajšani ugotovitveni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Tožnici sta pred izdajo izpodbijane odločbe obrazloženo navajali, da so obravnavani objekti zgrajeni na podlagi izdanih dovoljenj. Inšpektor pa se do njunih navedb ni opredelil in predlaganih dokazov ni izvedel, pač pa je ukrep po 152. členu ZGO-1 izrekel v skrajšanem ugotovitvenem postopku. S tem je bistveno kršil določbe postopka, dejansko stanje pa je v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZGO-1 člen 3, 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Sporni objekt ni enostavni objekt, saj je zgrajen na varovalnem območju, za njegovo gradnjo pa investitor ni pridobil pisnega soglasja pristojnega organa (6. člen Uredbe o vrstah objektov ne glede na zahtevnost). Gradbeni inšpektor mu je zato utemeljeno izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1.
Ker tožnik ob vložitvi tožbe sodne takse ni plačal, je sodišče štelo, da je tožbo umaknil in postopek ustavilo. Na posledice neplačila sodne takse je bil tožnik v plačilnem nalogu opozorjen.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - zavrženje tožbe
Ob preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da tožnik nima pravdne sposobnosti, zakoniti zastopnik pa je sodišču sporočil, da tožbe ne odobrava. Sodišče je zato tožnikov tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
inšpekcijski postopek - odklop od električnega omrežja - ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe
Tožeča stranka v zahtevi za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe ni uveljavljala nobenega izmed taksativno določenih razlogov v 279. členu ZUP, ki jih tudi sodišče, po pregledu odločbe z dne 22. 9. 2010, ne ugotavlja. Tožena stranka je zato zahtevo za izrek ničnosti utemeljeno zavrnila.
ZTuj-2 člen 36, 37, 37/1, 37/2, 55, 55/1, 55/1-5, 85, 87, 87/3. ZUS-1 člen 2, 2/2, 2/3, 32, 32/5.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - podrejanje pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba - pravnomočna odločitev o tožbi - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Ob upoštevanju tretjega odstavka 87. člena ZTuj-2 je pritožba v zadevah izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje v RS dovoljena le v primerih, če tujec uveljavlja svojo pravico do izdaje dovoljenja po 38., 39., 41., 42., 44., 47. in 48. členu tega zakona, za kar pa v obravnavanem primeru, v katerem se prošnja tožnikovega delodajalca opira na določila 36. člena ZTuj-2, ne gre. Glede na to je izpodbijana odločba nedvomno dokončni upravni akt, zoper katerega je dopustno sodno varstvo v upravnem sporu.
Izpodbijana odločba ima take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonita ali ne, saj nima vsebinske obrazložitve, ki bi obsegala ugotovljeno dejansko stanje glede vseh za odločitev relevantnih dejstev in okoliščin v okviru, ki ga vsebinsko opredeljujejo določila 5. alineje prvega odstavka 55. člena ter prvega in drugega odstavka 37. člena ZTuj-2.
Ko je sprejeta pravnomočna odločitev sodišča o tožbi, ni več potrebe po začasnem preprečevanju posledic (ki naj bi se dokončno odvrnile s pravnomočno odločitvijo o tožbi). Tudi v konkretnem primeru tako ni (več) izkazana procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, saj je sodišče s pravnomočno sodbo v I. točki izreka tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, pri čemer pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje. Zato je sodišče tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - vezanost na zahtevek
Pravilo primarnosti vračanja v naravi ne pomeni, da bi upravičenci mogli uveljaviti vrnitev premoženja v naravi vselej, kadar to zahtevajo. Kdaj se premoženje lahko vrne v naravi in kdaj v nadomestnih oblikah, določa ZDen s kogentnimi pravili.
Prvostopenjski organ nima prav, da bi bilo odločeno o zahtevi za denacionalizacijo, v izreku morala biti zavrnjena zahteva za denacionalizacijo stanovanjske stavbe na E. Tudi z izpodbijano odločbo organ ni najprej zavrnil zahteve za denacionalizacijo – vrnitev stanovanjske hiše E. v naravi, pač pa je po ugotovljenih ovirah odločal o zahtevku v postavljeni obliki – odškodnini v obveznicah SOD. Ker je bilo o zahtevi za denacionalizacijo za vrnitev stanovanjske hiše E, že pravnomočno odločeno, upravni organ ni imel podlage o že odločanem v izpodbijani odločbi ponovno odločiti.
Toženka bi tožnikovo pritožbo morala odstopiti prvostopenjskemu organu, ki bi jo moral v okviru predhodnega preizkusa, kljub napačnemu pravnemu pouku, na podlagi prvega odstavka 240. člena ZUP, zavreči. V tem primeru dobi tožnik na podlagi sedmega odstavka 215. člena ZUP tudi možnost, da zoper sklep o zavrženju njegove zahteve za vročitev odločbe sproži upravni spor, saj mu teče rok za tožbo v upravnem sporu od dneva vročitve odločbe, s katero je njegova pritožba zavržena.
obveznost priklopa na javno kanalizacijo - priključitev na javno kanalizacijo
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je na območju, kjer se nahaja tožnikov objekt, javna kanalizacija zgrajena od leta 2010, da tožnikov objekt nanjo ni priključen in da za odvajanje komunalnih odpadnih vod uporablja greznico. Ugotovljeno je bilo, da dolžina obravnavanega priključka ne presega 50 m na PE oziroma na prebivalca in da je odvajanje odpadnih vod iz pritličja tožnikovega objekta možno brez naprav za prečrpavanje. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik po izgradnji javne kanalizacije z obvestilom izvajalca pozvan, da se v šestih mesecih od prejema obvestila na javno kanalizacijo priključi, česar ni storil. Tem ugotovitvam tožnik ne nasprotuje, zato je po presoji sodišča izpodbijana odločba zakonita in utemeljena.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - procesne predpostavke za tožbo
Tožeča stranka z vlogo z dne 24. 4. 2013 pozvala drugostopenjski organ, da izda upravni akt v nadaljnjih 7. dneh, s tem pa je izpolnila procesne predpostavke po določbah drugega in četrtega odstavka 28. člena ZUS-1.
Tožnik svojega stališča o nezakonitosti izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne more utemeljiti s sklicevanjem na dela, ki niso ne predmet tega dovoljenja, ne zahtevka za njegovo izdajo, čeprav so bila morda predmet katerega od prejšnjih zahtevkov za izdajo tega gradbenega dovoljenja oziroma so bila v naravi izvedena. Seveda pa taka dela z izdanim dovoljenjem tudi niso bila dovoljena; to pomeni, da gre v primeru, če so bila izvedena in niso bila dovoljena z nobenim drugim dovoljenjem ali na podlagi zakona, za nedovoljeno gradnjo. Vendar pa take gradnje ni mogoče obravnavati v okviru postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč v morebitnem inšpekcijskem postopku.
Pravica iz drugega odstavka 9. člena ZUP se ne nanaša na navedbe stranke z nasprotnim interesom, ki so nepomembne za odločitev.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - odškodnina
Predloženi odškodninski sporazum nima narave odškodnine iz 5. točke 27. člena ZDoh-2, ker je do spornega izplačila prišlo na podlagi sporazuma strank, in ne kot posledica odškodninske odgovornosti na podlagi določb OZ. Prav tako sporni dohodek v višini 53.333,33 EUR ni bil izplačan v postopku razlastitve, torej namesto razlastitve.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožena stranka je kljub dopolnitvi prošnje ravnala skladno z določbami ZUP in tožničino prošnjo v skladu s 67. členom ZUP kot nepopolno zavrgla, saj je njena vloga tudi po dopolnitvi ostala nesposobna z obravnavanje.
ZUS-1 člen 1, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-6. ZZ člen 29.
tožba v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt - odlok o ustanovitvi javnega zavoda - pravni interes
Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj in pri tem ne zadošča le možnost ugotovitve nezakonitosti upravnega akta.
Tožniku članstvo v organu zavoda (svetu zavoda) sicer daje pooblastilo za opravljanje določenih nalog, vendar opravljanje teh nalog in pooblastil ne po ZLS, ne po ZZ ne pomeni, da je pridobil pravice in obveznosti, ki jih ima po zakonu ustanovitelj, Občina Šmartno ob Paki, niti nima tožnik pooblastila za zastopanje javnega interesa (kot prebivalec Občine Šmartno ob Paki).
Uredba Komisije (ES) št. 891/2009 z dne 25. septembra 2009 o odprtju in upravljanju nekaterih tarifnih kvot Skupnosti v sektorju sladkorja člen 8, 8/2.
podaljšanje veljavnosti uvoznega dovoljenja - uvoz sladkorja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - vrnitev dela varščine - višja sila - poplave
Iz vpisa na uvoznem dovoljenju izhaja, da gre za uvoz belega sladkorja po točno označeni KN, kar pomeni, da dovoljenja na podlagi drugega odstavka 8. člena Uredbe št. 891/2009 ni mogoče podaljšati, saj ne gre za izjemo, ki jo ta člen določa. Po tej določbi (izjemi) je namreč mogoče podaljšati dovoljenje samo za uvoženi posebni in industrijski sladkor, do konca tržnega leta, za katerega so bila dovoljenja izdana.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 293, 293/3.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odlog izvršbe - pravnomočna odločitev o izvršilnem naslovu in o izvršbi
Tako o izvršilnem naslovu kot o izvršbi je bilo pravnomočno odločeno še pred vložitvijo tožbe 17. 6. 2013, zato ni podan pravovarstveni interes za presojo odloga upravne izvršbe v upravnem sporu. Pravni interes v upravnem sporu mora namreč vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več mogoče odpraviti, preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor, saj si tožnica svojega pravnega položaja v zvezi z zavrnitvijo njenega predloga za odlog upravne izvršbe ne more več izboljšati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizija v upravnem sporu
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da vložitev revizije ni dopustna, saj je le-to mogoče vložiti le zoper sklep, izdan na podlagi 68. člena ZUS-1. Ker v obravnavani zadevi tak sklep ni bil izdan, niti tožnik naknadno ni zatrjeval ničnostnih razlogov v smislu 279. člena ZUP, vložitev revizije zoper sklep, s katerim je bila zavržena prosilčeva tožba, nima verjetnih izgledov za uspeh.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - prijavitelj - stranski udeleženec
Tožnik ni izkazal pravnega interesa za udeležbo v predmetnem inšpekcijskem postopku. Tožnik namreč svoj pravni interes utemeljuje z dejstvom, da je upravnik trgovsko poslovnega objekta in da je sporni objekt za lastnike tega objekta zelo moteč, pa tudi sicer objekt neposredno posega v videz in vpliva na funkcioniranje objekta, katerega upravnik je, torej z razlogi, ki ne utemeljujejo tožnikove (pravice lastnikov objekta, katerih upravljavec je) pravice ali na zakon oprte neposredne koristi.
gradbeno dovoljenje - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlog - nestrinjanje z gradnjo
Tožnica v tožbi trdi, da je izpodbijana odločba posledica izsiljevanja, pritiskov in drugih nedovoljenih dejanj, ki so kazniva, vendar z navedbami v tožbi dejstev in okoliščin, iz katerih naj bi izhajalo tako ravnanje, ne izkazuje. S tožbenimi navedbami (tako kot v upravnem postopku) izraža le svoje nestrinjanje z gradnjo in njenimi posledicami. Zato tožnica uveljavljenega ničnostnega razloga iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ni izkazala, po presoji sodišča pa ne iz izpodbijane odločbe ne iz upravnih spisov ne izhaja, da bi bil izpolnjen bodisi uveljavljani bodisi katerikoli drug ničnostni razlog iz 279. člena ZUP.