• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 9
  • >
  • >>
  • 41.
    UPRS Sodba III U 11/2020-25
    23.3.2021
    UP00053747
    ZDIJZ člen 4, 4/1, 7.
    dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - delni dostop do podatkov
    Odgovori na vprašanja iz prosilčeve zahteve so razvidni iz dokumenotv, s katerimi tožeča stranka razpolaga. Zato se ji s sprejeto odločitvijo ne nalaga ustvarjanje novih dokumentov, kot zmotno zatrjuje, ampak se ji nalaga posredovanje obstoječih dokumentov v delih, v katerih so vsebovane zahtevane informacije in ki ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov.
  • 42.
    UPRS Sodba II U 23/2018-17
    23.3.2021
    UP00046639
    ZDru-1 člen 3, 8, 9, 11, 12, 13, 14, 25.
    društvo - registracija društva - statut društva - dopolnitev vloge - pridobitna dejavnost
    Ni mogoče pritrditi, da določbe ZDru-1 zahtevajo, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Društvo samo način postavitve zastopnika določi v - na zboru članov društva sprejetem - temeljnem aktu društva.

    Le član društva je nosilec pravic in obveznosti, ki jih prinaša članstvo v društvu. Le na osebo, ki je nosilec pravic in obveznosti člana društva, je lahko s strani drugih članov društva prenesena njihova pravica in dolžnost upravljanja društva. Povezanost pridobitne dejavnosti z namenom in cilji društva kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti izhajati iz temeljnega akta.
  • 43.
    UPRS Sodba I U 79/2021-24
    23.3.2021
    UP00045088
    ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/5, 76, 76/2, 77. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
    davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov iz dejavnosti - cenitev davčne osnove - vnaprejšnja dokazna ocena - kontradiktornost postopka - kršitev pravil postopka - dokazno sredstvo
    Ko stranka predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je davčni organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Navedeno pomeni, da davčni organ ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo (vnaprejšnja dokazna ocena).
  • 44.
    UPRS Sodba I U 1195/2019-11
    23.3.2021
    UP00047121
    ZKZ člen 2, 7, 7/1, 7/3.
    ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
    V inšpekcijskem postopku nenamenske rabe kmetijskih zemljišč je za presojo, ali gre za kmetijsko zemljišče, relevantno le, ali je namenska raba konkretnega zemljišča določena v prostorskem aktu kot kmetijsko zemljišče, torej, ali je konkretno zemljišče glede na namen uporabe formalno opredeljeno oziroma določeno kot kmetijsko zemljišče. Kakšno je torej dejansko stanje zemljišča, ki je formalno že določeno oziroma opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, na samo opredelitev tega zemljišča kot kmetijskega v inšpekcijskem postopku nenamenske rabe kmetijskih zemljišč ne vpliva. Dejansko stanje zemljišča v naravi, ki je opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, mora glede na določbe ZKZ ustrezati stanju oziroma opredelitvi zemljišča kot kmetijskega.

    Ni pravilno stališče tožeče stranke, da uporablja kmetijsko zemljišče njegovemu stanju primerno, ker je v delu, kjer odlaga hlodovino in kjer je nasut material, neprimerno za kmetijsko uporabo in s svojo uporabo njegovega stanja ne poslabšuje. Kot že obrazloženo, je kmetijsko zemljišče uporabnik dolžan uporabljati v skladu z namenom, ki ga ščitita Ustava RS in zakon (ZKZ), torej v skladu z namensko rabo, kot jo opredeljuje prostorski akt občine, ne pa v skladu s trenutnim dejanskim stanjem zemljišča v naravi. Takšna razlaga, kot jo zagovarja tožeča stranka, nasprotuje oziroma izničuje namen citiranih določb ZKZ in je kot taka tudi v nasprotju s cilji ZKZ in posebnim varstvom, ki ga kmetijskim zemljiščem namenja Ustava RS.
  • 45.
    UPRS Sodba in sklep I U 624/2017-16
    23.3.2021
    UP00059958
    ZNISESČP člen 2, 3. ZUP člen 214.
    verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - obrazložitev odločbe - obresti
    V postopku je ostalo nerazčiščeno, ali je tožena stranka v izpodbijanem aktu imela objektivno in upravičeno podlago za razlikovanje med obrestno mero, za katero se je v devetdesetih letih Republika Slovenija zavezala, da bo vračala prvotne vloge (in obresti), in obrestno mero, po kateri je izračunala vračilo stare devizne vloge tožeče stranke v izpodbijanem aktu, ki temelji na ZNISESČP iz leta 2015.

    Šele, ko bo tožena stranka podala dejanske razloge za različno obravnavanje varčevalcev v smislu objektivne in upravičene podlage morebiti tudi z vidika ekonomske in socialne (proračunske) politike, bo sodišče v upravnem sporu lahko presodilo, ali je to razlikovanje v skladu z s prepovedjo diskriminacije kot splošnim pravnim načelom iz Ustave in EKČP.
  • 46.
    UPRS Sodba I U 1552/2018-29
    23.3.2021
    UP00063889
    ZNISESČP člen 1, 2, 6, 6/1, 6/2, 6/3.
    verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - pogodba o dosmrtnem preživljanju - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - dokazilo o priporočeni pošiljki
    To, da so bila sredstva prenesena na JPR na podlagi predpisov FBiH, izhaja iz Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije. Zato po presoji sodišča v tem primeru ni pravne podlage za uveljavljanje odgovornosti Republike Slovenije za obstoj in izplačilo premoženja tožnika.
  • 47.
    UPRS Sodba I U 1495/2020-21
    23.3.2021
    UP00046607
    OdFIHO člen 12, 12/4. ZLPLS člen 10.
    razrešitev člana - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev upravnega akta
    Izpodbijani sklep Vlade je javnopravni, enostranski in posamični akt, ki je po svoji naravi oblastveni akt. Pri sprejetju izpodbijanega sklepa je Vlada izvrševala svoje zakonsko pooblastilo in gre pri sprejemanju navedene odločitve za izvrševanje upravne funkcije. Imenovanje in razrešitev članov Sveta FIHO ni ustavna pristojnost Vlade, temveč gre za pristojnost, ki jo je določil ZLPLS. V tem primeru Vlada s sprejetjem konkretnega in posamičnega akta (izpodbijanega sklepa o razrešitvi tožnika) izvršuje zakonsko določbo 10. člena ZLPLS, ki jo je dolžna izvrševati v skladu z ustanovitvenim aktom (OdFIHO), ki po presoji sodišča pomeni izvrševanje upravne funkcije.
  • 48.
    UPRS Sodba in sklep I U 420/2020-19
    23.3.2021
    UP00053936
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 197, 199, 211, 211/5.
    razlastitev - ustanovitev služnosti v javno korist - ponudba za odkup nepremičnin - ni upravni akt - zavrženje tožbe

    Vprašanje v obravnavani zadevi je, ali mora biti tudi ponudba zaradi ustanovitve služnosti v javno korist, priložena zahtevi, izdelana v skladu s 197. členom ZUreP-2. Po mnenju sodišča da. Deveti odstavek 211. člena ZUreP-2, ki ureja služnosti v javno korist določa, da če ni v tem členu določeno drugače, se glede drugih vprašanj, ki niso posebej urejena, uporabljajo določbe tega zakona o razlastitvi. Ob navedeni zakonski ureditvi je treba odgovoriti na vprašanje, ali je v zvezi s ponudbo za razlastitev, ki določa, da mora biti izdelana v skladu s 197. členom ZUreP-2, in ponudbo za ustanovitev služnosti v javno korist določeno drugače, ali pa ponudba za ustanovitev služnosti v javno korist ni samostojno in celovito urejena in se zanjo uporabljajo določbe o razlastitvi.

  • 49.
    UPRS Sodba III U 32/2019-15
    23.3.2021
    UP00049017
    ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
    status civilnega invalida vojne - revizija postopka - zavrženje vloge
    Iz vloge tožnice nedvomno izhaja, da je z njo zahtevala revizijo upravnega postopka iz leta 1979. Niti ZUP niti v času odločanja veljavni ZVojI pa izrednega pravnega sredstva revizije v postopku odločanja o pravicah vojnih invalidov ne predvidevata, zato je tožena stranka tožničino vlogo utemeljeno zavrgla.
  • 50.
    UPRS Sodba II U 388/2018-16
    22.3.2021
    UP00046638
    ZUP člen 296, 298. ZGO-1 člen 148.
    inšpektor - sklep o dovolitvi izvršbe - gradbeni inšpektor - prepoved opravljanja dejavnosti - lastnik - posestnik
    Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske določitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To določitev vsebuje izvršilni naslov, to je določba inšpektorja, ki se s sklepom o dovolitvi izvršbe le izvršuje. Zato so tožbene navedbe, da tožnik ne uporablja obravnavanega gostinskega obrata, neutemeljene. Prav tako navedbe, da je dovoljeno inšpekcijsko odločbo izdati le posestniku in nikakor ne lastniku nepremičnine, ki nima posesti in ne more vplivati na uporabo gostinskega obrata.
  • 51.
    UPRS Sodba II U 320/2020-27
    22.3.2021
    UP00046653
    ZUP člen 87. ZZUSUDJZ-A člen 8.
    gradbeno dovoljenje - vročanje pisanj - fikcija vročitve - pandemija - omejitev stikov
    Tožnica ni priglasila svoje udeležbe v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljena. S tem je opustila postopkovne možnosti, ki jih ima po ZUP, in zato izgubila pravico do sodnega varstva v upravnem sporu, zato se sodišče posledično ni opredeljevalo do tožničinih navedb, ki se nanašajo na vsebino izpodbijanega gradbenega dovoljenja, glede neugodnih vplivov gradnje na nepremičnine tožnice.
  • 52.
    UPRS Sodba I U 2120/2017-25
    22.3.2021
    UP00047499
    ZDavP-2 člen 68, 68/5. ZUS-1 člen 20, 20/3.
    odmera davka v posebnih primerih - razpolaganje s sredstvi za privatno potrošnjo - prijava premoženja - tožbena novota
    Ni sporno, da je bilo na podlagi podatkov, pridobljenih uradoma in na podlagi prijave premoženja, ki jo je dal tožnik, ugotovljeno, da je tožnik v inšpiciranem obdobju razpolagal s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki so precej presegli napovedane dohodke. Zato je davčni organ utemeljeno začel postopek odmere davka po citiranem petem odstavku 68. člena ZDavP-2.
  • 53.
    UPRS Sklep I U 1969/2019-13
    22.3.2021
    UP00050151
    ZUS-1 člen 31, 31/2. ZPP člen 108, 108/4.
    upravni spor - tožba v upravnem sporu - pomanjkljiva tožba - zavrženje tožbe
    Rok za dopolnitev tožbe skladno z izrekom navedenega sklepa se je upoštevaje Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 31. 1. 2021, in Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ki je veljal do 31. 1. 2021, iztekel v torek, 2. 3. 2021. Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka do izteka roka, niti kasneje ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, niti ni predložila prevoda tožbe v slovenski jezik, prav tako tožbe ni dopolnila z manjkajočimi sestavinami.
  • 54.
    UPRS Sodba II U 274/2018-27
    22.3.2021
    UP00046011
    ZKme-1 člen 12, 18. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2017 (2017) člen 37, 37/1, 37/1-2.
    kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - čezmerna prijava površin - jezikovna razlaga - izvajanje nadzora

    Datumske določitve Uredbe o shemah ne gre razlagati na način, da morajo biti zelenjadnice prisotne na površinah ves čas tako določenega obdobja, pač pa da morajo biti prisotne med dvema časovnima mejnikoma.

  • 55.
    UPRS Sodba I U 169/2020-18
    22.3.2021
    UP00052717
    ZMZ-1 člen 20, 21, 22, 23.
    mednarodna zaščita - malo verjetne in neprepričljive izjave - informacije o izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja
    Nosilno stališče tožene stranke o mali verjetnosti tožnikovih izjav ne temelji na ugotovitvi, da si je na tretjem osebnem razgovoru pomagal z zapiski, čemur tožena stranka ni nasprotovala, ampak na presoji vseh tožnikovih individualnih okoliščin, ki izvirajo iz vsebine njegovih izjav, predloženih listinskih dokazov in relevantnih informacij o izvorni državi. Dokazna ocena tožene stranke glede verjetnosti tožnikovih izjav v zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države je po presoji sodišča vestna, skrbna ter analitično sintetična, torej v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene. Ob upoštevanju s tem povezanih obširnih pojasnil v izpodbijani odločbi, pa s posplošenimi tožbenimi očitki ni omajana niti njena vsebinska prepričljivost. Po presoji sodišča je tudi dokazna ocena proučenih informacij o stanju v izvorni državi v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene.
  • 56.
    UPRS Sodba I U 1478/2019-30
    22.3.2021
    UP00052721
    ZNISESČP člen 1, 2, 2/2.
    neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pristop k dolgu - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku - skrajšani ugotovitveni postopek
    Iz ugotovljenega dejanskega stanja, ki med strankama ni sporno, je razvidno, da so bila sredstva s predmetnih deviznih vlog prenesena na JPR zapustnika. Zato po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne gre za staro neizplačano devizno vlogo v smislu drugega odstavka 2. člena ZNISESČP.

    Tožena stranka je ravnala pravilno, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnika oziroma zapustnika pri prenosu sredstev na JPR. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.

    Za odločitev je nepomembno tudi, ali je tožnik prenesena sredstva na JPR v privatizaciji uspel unovčiti ali ne. Po presoji sodišča FBiH s prenosom deviznih sredstev na privatizacijski račun ni le pristopila k dolgu, zaradi česar naj bi bila tožena stranka po OZ zavezana k plačilu svoje obveznosti. Pogodba o pristopu k dolgu (ali o prevzemu dolga) je sklenjena med dvema osebama, od katerih je ena dolžnik. Taka pogodba pa v obravnavani zadevi ni bila sklenjena.

    Med strankama ni sporno, da je zapustnik prenesel vsa sredstva s predmetnih deviznih vlog na svoj JPR in da je tožena stranka to ugotovila na podlagi listin, ki jih je predložil tožnik. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji za postopanje v skrajšanem postopku iz 1. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, saj je tožena stranka vsa pravno odločilna dejstva lahko ugotovila na podlagi navedb tožnika in dokazil, ki jih je predložil.

    Z zakonom ni uvedena odgovornost za poplačilo terjatev do Banke, ki so prenehale zaradi prenosa na JPR, zaradi česar ni utemeljen tožbeni ugovor, da je bila tožniku z zakonom odvzeta pravica do izplačila.
  • 57.
    UPRS Sodba II U 130/2018-13
    19.3.2021
    UP00047752
    ZDavP-2 člen 146, 152, 157, 157/7.
    davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - rubež - izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
    Ker je predmet izvršbe lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe, je davčni organ utemeljeno izdal sklep o davčni izvršbi. Res so bili pred tem že izdani sklepi o davčni izvršbi za izterjavo predmetnega dolga na tožnikova denarna sredstva pri A. d.d., a je banka postopek ustavila zaradi prekinitve pogodbe o vodenju transakcijskega računa s tožnikom.
  • 58.
    UPRS Sodba I U 586/2019-46
    18.3.2021
    UP00050260
    ZDR-1 člen 17, 17/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/3, 19, 19/2.
    inšpekcijski postopek - delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - zaposlovanje na črno - opravljanje dela na črno
    Tožnik s sklicevanjem na drugi odstavek 17. člena ZDR-1, po kateri mora delodajalec delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred sklenitvijo, pisno pogodbo pa ob njeni sklenitvi, ne more biti uspešen. Iz te določbe namreč ne izhaja, da lahko delodajalec delavcu omogoči delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zavezuje ga le, da delavca pred sklenitvijo pogodbe pisno seznani z njeno vsebino. Določba prve alineje prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 pa prepoveduje prav omogočanje dela pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi.
  • 59.
    UPRS Sklep III U 202/2020-9
    18.3.2021
    UP00045948
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4, 36/1-6, 36/2. ZIZ člen 298a, 298a/1. ZSS člen 80. ZSSve člen 39, 45.
    upravni spor - predhodni preizkus tožbe - sodni izvršitelj - aktivna legitimacija - upravičeni predlagatelj postopka - stranka v postopku - sodnik - disciplinski postopek zoper izvršitelja - disciplinsko kaznovanje sodnika - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - pravni interes

    Pojasnilo v zvezi s predlogom za uvedbo disciplinskega postopka ni upravni akt, ki bi posegal v tožnikov pravni položaj, zato tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper takšno pojasnilo. Kot je pravilno poudarila že toženka, gre v postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti izvršitelja za javnopravno razmerje med izvršiteljem in državo. Tožnik kot dolžnik je upravičen predlagati le sprožitev disciplinskega postopka, ne pa zahtevati začetka takšnega postopka, v katerem se tudi ne odloča o tožnikovi pravici ali neposredni osebni koristi. V disciplinskem postopku bi bilo kvečjemu lahko poseženo v pravice izvršitelja.

    Prav tako tožnik kot stranka sodnega postopka ni upravičen predlagati uvedbe disciplinskega postopka zoper sodnika, niti dati pobude za uvedbo takšnega postopka. Tudi kolikor bi mu zakon priznaval upravičenost vložiti pobudo za začetek postopka, pa tudi v tem primeru ne bi šlo za postopek, v katerem bi se odločalo o tožnikovi pravici ali neposredni osebni koristi, temveč bi bilo v disciplinskem postopku poseženo kvečjemu v pravice sodnika.

  • 60.
    UPRS Sklep IV U 36/2021-7
    18.3.2021
    UP00052954
    ZUS-1 člen 32, 32/2.
    inšpekcijski ukrep zaščite živali - odvzem živali - pes - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - neizkazanost nastanka težko popravljive škode - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
    Tožnica je v zahtevi za izdajo začasne odredbe nastanek težko popravljive škode utemeljevala z navedbami, da odvzem psa in njegova oddaja novemu lastniku predstavljata nepovratno dejanje, ki ga tudi v primeru, da tožnica s tožbo uspe, ni mogoče odpraviti in nadomestiti, zato bi ji z izvršitvijo odločbe nastala nepopravljiva škoda. Prav tako jo je tožnica utemeljevala s podatkom, da škode lastniku živali ni mogoče nikoli povrniti v celoti, še zlasti ne v primerih, ko obstaja pristna čustvena navezanost med živaljo in človekom, kot v njenem primeru, saj je na psa zelo navezana in bi ji njegova oddaja drugemu lastniku povračila nepopravljivo trpljenje in z njim povezano nematerialno škodo.

    Po presoji sodišča tožničine navedbe, s katerimi utemeljuje težko popravljivo škodo, ki ji je nastala z odvzemom psa in ji bo nadalje nastala z njegovo oddajo novemu lastniku, ne predstavljajo „nepovratnega dejanja“, ki bi utemeljevalo obstoj težko popravljive škode, niti te škode ni mogoče utemeljiti s čustveno navezanostjo na odvzetega psa. V slednjo sodišče ne dvomi, vendar ta navezanost ne more predstavljati (absolutne) ovire za poseg v odnos med človekom in živaljo, predvsem v primerih, ko gre za zaščito pravic živali.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 9
  • >
  • >>