DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 161/1. ZIZ člen 273a. ZNP-1 člen 42, 100.
začasna odredba - stiki med starši in otrokom - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka
Zaradi morebitnega neizvrševanja stikov med očetom in otrokom je podana ogroženost otroka, kot temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe po določbi prvega odstavka 161. člena DZ. Takšno presojo je sodišče sprejelo na podlagi strokovnega poročila CSD iz katerega izhaja, da so stiki med otrokom in očetom nujni zaradi povezanosti otroka z očetom tudi, če so časovno kratke narave.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 23, 25, 54.
kršitev pravice do izjave - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - stiki med otrokom in staršema - skupno starševstvo - ogroženost otroka - neustrezna komunikacija - konfliktnost med starši
Situacijo, ki nastane zaradi otežene oziroma skorajda nemogoče komunikacije, je glede na enotno sodno prakso mogoče ustrezno reševati z natančno določenimi stiki. Tudi sodišče druge stopnje ugotavlja, da je komunikacija med staršema neprimerna, še vedno je njun odnos zelo konflikten, a bo sodišče v ponovljenem postopku v primeru, če bo še vedno štelo, da je ta okoliščina razlog, da se ne določi skupno starševstvo, moralo prepričljivo ugotoviti in argumentirati, zakaj je s tem ogrožena korist mladoletne hčerke udeležencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00089919
DZ člen 4, 4/1. ZD člen 28, 34, 34/1, 35, 60, 60/1, 60/3. OZ člen 533, 533/1, 557, 557/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
oporočno razpolaganje - oporočna sposobnost - prikrajšanje nujnega deleža - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dokazovanje življenjske skupnosti z zapustnico - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - aleatornost pogodbe - nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank - huda bolezen preživljanca ob sklepanju pogodbe - prikrito darilo - fiktivna pogodba - zavrženje dela tožbe - preuranjena tožba
Kdaj je neko življenjsko skupnost mogoče opredeliti kot dalj časa trajajočo, je odvisno od okoliščin primera. V konkretnem primeru pritožbeno sodišče glede na dolgoletno predhodno zvezo, ki sta jo toženka in zapustnik le še nadgradila z odločitvijo, da konec leta 2017 tudi skupaj zaživita in se je ta zveza končala zaradi zapustnikove smrti, nima nobenih pomislekov v presojo, da je njuna življenjska skupnost bila dalj časa trajajoča.
Kršena pravica do nujnega deleža se uveljavlja v zapuščinskem postopku z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in z zahtevkom za vrnitev daril, o tem zahtevku, če ni sporna dejanska podlaga, pa odloči zapuščinsko sodišče. V konkretnem primeru pa zapuščinsko sodišče o tem zahtevku (če ga je prva tožnica postavila) še ni moglo odločati, saj je med dediči prišlo do spora o veljavnosti zapustnikove oporoke in pogodbe o dosmrtnem preživljanju, nadalje do spora o pravni naravi pogodbe (darilo) in do spora o dedni pravici toženke.
Dejstvo, da je bil zapustnik v času, ko je bila sklenjena sporna pogodba, deležen paliativne oskrbe, omogoča zgolj sklep, da je bil neozdravljivo bolan, ni pa mogoče samo na tej podlagi zaključiti, da mu je ostalo le nekaj tednov življenja in da je bilo to zato znano tako njemu kot toženki. Čeprav tveganje glede na neozdravljivo bolezen zapustnika ni bilo intenzivno, je določena mera tveganja obstajala. Tega, koliko časa bo morala toženka izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti, stranki nista mogli vedeti.
Subjektivna vrednost premoženja, ob dejstvu, da je bil neozdravljivo bolan, za zapustnika ni mogla biti visoka, saj je bila možnost, da bo to premoženje v prihodnosti lahko užival, bistveno zmanjšana, po drugi strani pa je bila vrednost tega, da bo toženka, s katero si je ustvaril skupno življenje in mu je bila blizu, zanj tudi skrbela, verjetno neprecenljiva. Toženka se je dejansko zavezala k paliativni oskrbi v domačem okolju, ki je izjemno zahtevna in presega pomoč, ki so si jo dolžni nuditi zakonci. Presoja kavze kot darila le zato, ker je bil zapustnik neozdravljivo bolan in je bilo predmet nasprotne dajatve premoženje večje vrednosti, prekomerno posega v avtonomijo in pogodbeno svobodo. Zaradi ob sklepanju pogodbe pričakovane dalj časa trajajoče in obsežnejše pomoči, ki zahteva podreditev vseh lastnih interesov in skrajni altruizem, tudi obveznosti toženke ni mogoče zgolj ekonomsko obračunati. Kavza obravnavane pogodbe je bila odplačna.
začasna odredba - omejitev starševske skrbi - postavitev otroka pod skrbništvo
Omejitev starševske skrbi je najblažji ukrep trajnejšega značaja za zaščito koristi otrok v skladu s prvim odstavkom 171. člena DZ. Slednjega je mogoče izreči, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera s tem ukrepom dovolj zavarovana.
DZ člen 167, 168, 168/1. URS člen 54, 54/1. ZNP-1 člen 108.
odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - nujni odvzem - namestitev v rejništvo - stiki pod nadzorom - pravica do družinskega življenja - dokazni standard verjetnosti - hiter postopek - ocena ogroženosti - zavarovanje koristi otrok - raziskovalna dolžnost - okoliščine konkretnega primera - celovita presoja - tehtanje pravic - milejši ukrep - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku
Predpostavka za nujni odvzem otroka po 167. členu DZ je z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da je njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom staršem. Huda ogroženost je pravni standard in predstavlja osrednje vprašanje tovrstnih postopkov. Sodišče mora ugotoviti vrsto in obseg ogroženosti otrok. Odvzem lahko upraviči le tako neustrezno ravnanje starša, ki že povzroča resno škodo telesnemu in duševnemu zdravju otroka oziroma ravnanje starša, na podlagi katerega je mogoče s stopnjo precejšnje verjetnosti sklepati, da bo otroku povzročilo občutno škodo (ker bosta otrokovo telesno ali duševno zdravje in razvoj zaradi ravnanja starša očitno in trajno oziroma nepovratno prizadeta ali ker je mogoče predvideti, da ne bo mogoče uresničiti osnovnih ciljev socializacije, kot je razvoj otroka v samostojno in hkrati družbeno bitje). Ob odločanju o utemeljenosti predloga CSD za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka (prvi odstavek 168. člena DZ) mora sodišče presoditi vse v tistem trenutku znane okoliščine konkretnega primera in oceniti, ali napolnjujejo pravni standard hude ogroženosti otroka. Po vložitvi ugovora staršev, ko se vzpostavi kontradiktornost, pa mora skrbno preveriti upravičenost ukrepa tudi z vidika ugovornih navedb staršev. Ne sme presojati le svojega odločanja ob izdaji začasne odredbe (za nazaj) s podatki, ki so bili na voljo takrat. Starša namreč lahko navajata dejstva in predlagata dokaze vse do odločitve sodišča o ugovoru zoper izdano začasno odredbo. Oceniti mora tudi, če morda pridejo v poštev manj invazivni ukrepi, ki jih zagotavlja družini CSD.
DZ člen 7, 7/4, 141, 141/8. ZNP-1 člen 51, 51/2. KOP člen 3.
razmerja med starši in otroki - stiki otrok s starši - določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba sporazuma o stikih - sprememba sodne poravnave s strani sodišča - sprememba okoliščin po sklenitvi poravnave - bistveno spremenjene okoliščine - načelo otrokove koristi - začasna ukinitev stikov - ponovna vzpostavitev stikov - postopnost pri vzpostavitvi stikov - obseg in način izvajanja stikov - namen stikov - čustvena navezanost - pridobitev mnenja otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Stiki se v času odločanja na prvi stopnji približno že dve leti dejansko niso izvajali v obsegu, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo, zato ni smiselno ohranjati takšne ureditve v veljavi.
Sodišče prve stopnje je stike pravilno uravnovesilo glede na dejansko zmožnost predlagatelja z namenom, da se otroke zaščiti pred nestabilnostjo stikov in razočaranjem, če oče na stik ne pride.
Ni zakonske podlage, da bi lahko sodišče starša, ki stikov z otrokom noče izvajati, v njihovo izvajanje prisililo.
skupno starševstvo - duševna bolezen - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je naveden dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da ob ugotovljenem dejanskem stanju izvedba ostalih (zavrnjenih) dokazov ni potrebna in ne bi prispevala k ekonomskim interesom postopka (5. točka obrazložitve). Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da bi takšna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov lahko bila kvečjemu razlog za zavrnitev predloga za izvedbo dokaza, s katerim želi stranka dokazati trditev, ki je že dokazana. Obravnavani primer pa je ravno nasproten, saj je nasprotna udeleženka z navedenim dokazom želela dokazati trditev, ki ni bila dokazana (in sicer, da predlagatelj zaradi zdravstvenih težav nima ustreznih starševskih kapacitet). Glede na to, da je sodišče prve stopnje na podlagi zaslišanja udeležencev postopka zaključilo, da predlagateljeva blaga duševna motnja ne vpliva na njegove starševske kapacitete, takšna pavšalna zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno še neizvedenih dokazov, ki ni dovoljena.
preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja - načelo sorazmernosti - neformalni razgovor - pravica do izjave - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave
Zakonodaja v določenih primerih dopušča omejitve pravice do izjave, če se s tem varuje kakšna druga pomembna vrednota. Tako lahko sodišče v družinskem postopku na podlagi četrtega odstavka 96. člena ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini neformalnega razgovora z otrokom; sodišče v tem primeru v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanje oprlo svojo odločitev.
Dokazni postopek po ZPND mora biti hiter, strnjen, intenziven in ne ekstenziven, kar uokvirja omejen obseg izvedbe dokazov, od sodišča pa terja, da pretehtano in s prepričevalnimi argumenti - razumno, logično in izkustveno - utemelji odločitev, kar pogojuje zaupanje v rezultate in s tem v ustreznost delovne metode pri izboru dokazov.
zahtevek za znižanje preživnine - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - bistveno spremenjene okoliščine - rojstvo otroka
Sodišče druge stopnje na podlagi navedenega, ob pravilnih zaključkih sodišča prve stopnje, ki je pri svojem odločanju že upoštevalo, da se je predlagatelju rodil otrok, do takšnega zaključka pa je prišlo na podlagi prošnje za preložitev razpisanega naroka, upoštevaje dejstvo, da predlagatelj niti v pritožbi ne navaja bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi glede njegovih preživninskih sposobnosti nastale glede na novega otroka, saj ne izkazuje, da tega otroka sploh preživlja, pri tem pa je v celoti za delo sposoben, samo rojstvo otroka pa samo za sebe ne predstavlja tistega odločujočega razloga oz. spremenjenih okoliščin, v skladu s 197. členom DZ, ki bi narekovale ponovno presojo ustreznosti določene preživnine.
Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da starši z rojstvom novih otrok prevzamejo nase nove odgovornosti za njihovo preživetje, vzgojo in šolanje, zato se ne morejo izgovarjati na veliko število otrok, temveč se morajo potruditi, da zaslužijo toliko, da lahko preživljajo vse svoje otroke.
ZPND člen 3, 3/3, 3/5, 19, 19/1, 22g, 22g/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 8. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 31. DZ člen 162, 162/1, 162/1-3, 173, 177. ZNP-1 člen 96.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - pravica do družinskega življenja - pravica do stikov - mnenje otroka
Postopek po ZPND ni postopek, v katerem bi sodišče celovito presojalo ogroženost otroka in njegovo (kratkoročno in dolgoročno) korist ter tehtalo pravice in interese udeležencev. Ta postopek niti z vsebinskega niti s postopkovnega vidika ne nudi jamstev, ki morajo biti udeležencem družinskega razmerja zagotovljena v okviru varovanja in uresničevanja njihove pravice do družinskega življenja. Sklep, izdan v postopku po ZPND, zato ni odločba, s katero bi se lahko in smelo urediti, omejiti ali prepovedati stike med staršem in otrokom, zato tovrstne odločbe ne more nadomestiti, preprečiti ali vanjo poseči.
Varstvo otroka po ZPND in DZ je delno prekrivajoče se, v bistvenem pa dopolnjujoče varstvo.
izločitev izvedenca - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
V skladu z določbo 108. člena ZNP-1 se mnenja strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje, slednje pa je primerljivo z mnenjem sodnega izvedenca, če ima vse značilnosti izvida in mnenja, ki ga pripravi sodni izvedenec. Strokovna delavka in pomočnica direktorja CSD sta v konkretnem primeru na prošnjo sodišča podali strokovno mnenje in nista odločali o pravicah in obveznostih strank, zato je treba za odločanje o njuni izločitvi smiselno uporabiti določbo 247. člena ZPP o izločitvi izvedencev, kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje.
ureditev razmerij med starši in otroki - preživninska obveznost - mladoletni otroci - višina preživnine za otroka - ocena potreb - posplošenost navedb stranke - pravica do izjave v postopku - nepravilno vabljenje na sodišče - neodziv vabilu za narok - porazdelitev preživninskega bremena
Nasprotni udeleženec se neuspešno zavzema za drugačno razumevanje njegovih plačilnih list. Očitki, da se postavke "dodatki - potni stroški" ne bi smelo upoštevati, niso prepričljivi. Ta postavka je po višini najvišja in nasprotni udeleženec ni prepričljivo izkazal, da je namenjena le kritju stroškov na potovanju. Tudi v primeru, če bi bilo to res, je odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena pravilna. Nasprotni udeleženec ima z otroki le malo stikov, večinoma po lastni želji. To pomeni, da sta oba otroka večji del v oskrbi matere, zato je pravilna odločitev, da ta nosi 40 % njihovih potreb, nasprotni udeleženec pa 60 %.
omejitev starševske skrbi - ogroženost otroka - izvajanje starševske skrbi - presoja dejanskega stanja
V sodni praksi ESČP je ustaljeno stališče, da si morajo pristojni državni organi s sprejetjem vseh nujnih in primernih ukrepov, ki jih je mogoče od njih razumno pričakovati, prizadevati za to, da se lahko družina ponovno združi; v tem okviru zlasti ne smejo ovirati stikov med biološkimi starši in otrokom, poleg tega morajo staršem nuditi druge oblike pomoči (razne oblike svetovanj in socialne pomoči, družinske terapije ipd.). To pomeni, da so posegi v družinsko življenje z odreditvijo družinskih terapij dopustni, saj predstavljajo izpolnjevanje pozitivnih obveznosti države pri zagotavljanju pravice do družinskega življenja, zlasti da ne pride do pretrganja stikov. Tako odrejeni ukrepi imajo tudi podlago v zakonu, to je v tretjem odstavku 171. člena DZ, ki v primeru ogroženosti mladoletnega otroka sodišču omogoča, da lahko glede na okoliščine primera odloči, da CSD opravlja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi in določi tudi način tega nadzora. Sodna praksa tolmači, da lahko sodišče v okviru določanja načina nadzora CSD nad izvajanjem starševske skrbi določi, da CSD staršem pomaga, da v primeru otrokove ogroženosti napake odpravijo in izboljšajo kakovost varstva in vzgoje otrok, temveč lahko določi, da CSD staršem svetuje tudi dodatno izobraževanje ali usposabljanje za starševstvo, če oceni da je to potrebno, na primer vključitev v družinsko terapijo.
Pritožbeno sodišče v tej zvezi še pojasnjuje, da predlagateljice k vključitvi v družinsko terapijo ni mogoče prisiliti, saj sklep po tretjem odstavku 171. člena DZ, s katerim se izreče ukrep nadzora nad izvajanjem starševske skrbi, ni izvršilni naslov (kar pomeni, da predlagateljice z vložitvijo predloga za izvršbo in z izrekanjem denarnih kaznih po 226. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju ni mogoče prisiliti k vključitvi v družinsko terapijo), temveč je sankcija za nespoštovanja izrečenega ukrepa trajnejšega značaja ta, da ima sodišče možnost izreči strožji ukrep trajnejšega značaja.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za socialno zelo šibki družini, tako na strani predlagatelja, kot tudi na strani nasprotne udeleženke, zato je pri takšnih dohodkih pri pokrivanju potreb, potrebno upoštevati tudi prihodke iz naslova državne štipendije in socialnih transferjev.
V predmetni zadevi gre za določanje preživnine pri tako imenovanih nadstandardnih preživninskih potrebah otroka in na drugi strani za nadstandardne zmožnosti staršev, vendar pa v konkretnem postopku ni ugotovljeno, da bi visoka preživnina bila ml. otroku v škodo oz. da bi bila omejitev preživnine otroku v korist.
Sodišče prve stopnje, ki je potrebe otroka ocenjevalo z matematično natančnostjo (kar je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso) je spregledalo, da ne gre za potrebe običajne osnovnošolke (realne in krajevno običajne), ampak za nadstandarne potrebe mladostnice (tako glede vseh obšolskih dejavnosti kot tudi glede oblačil in obutve ter preživljanja dopustov), ki jih oba starša zmoreta kriti in ki sta jih (res da takrat še majhnega otroka) bila sposobna omogočiti in ki jih sedaj v pretežni meri omogoča mati predlagateljice.
Sodišče druge stopnje ne vidi razloga, zakaj bi se standard otroka, zaradi razveze oz. razpada življenjske skupnosti moral poslabšati, še posebej, ker starša več kot zmoreta zadovoljevati potrebe otroka.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - primernost skrbnika - razrešitev skrbnika
Sedaj veljavni DZ ukrepa podaljšanja roditeljske pravice po otrokovi polnoletnosti več ne pozna. Zato je sodišče prve stopnje skladno z določbo 293. člena DZ, po kateri je treba za učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ, pravilno štelo, da je z zgoraj navedeno odločbo nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, ter da sta bila skrbnika oba starša.
razmerja med starši in otroki - preživninska obveznost - preživljanje otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Sodna praksa je povsem enotna, da gre pri ugotavljanju potreb posameznega otroka za oceno le-teh in ne matematični seštevek posameznih stroškov. Življenjsko logično je namreč, da se stroški, povezani z otrokom, od meseca do meseca razlikujejo in jih ni moč določiti docela natančno. Že iz tega razloga, torej nihanj mesečnih potreb otrok, pritožba, s katero predlagatelj skuša doseči zgolj pet odstotno spremembo pri porazdelitvi preživninskega deleža, ne more biti uspešna.
postopek po ZPND - ukrep po zpnd - nasilje v družini
Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je šlo med predlagatelji in nasprotnim udeležencem za "konfliktno situacijo bivših partnerjev brez elementov nasilja" in pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila v obravnavanem primeru navedena meja prekoračena (razlogi v točki 11 obrazložitve).
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - strah - občutek ogroženosti - dokazno breme - žrtev - storilec
Za odločitev v obravnavani zadevi pa je ključno, da je sodišče prve stopnje s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da se udeleženca drug drugega, kljub medsebojnemu zmerjanju, žaljenju in grožnjam, ne bojita oziroma se od drugega ne čutita ogrožena. Ker ni bil izpolnjen eden od pogojev, potrebnih za izrek ukrepov, je sodišče prve stopnje oba predloga pravilno zavrnilo.
ZNP-1 člen 31, 31/2, 33, 33/1, 57, 57/3. DZ člen 262, 262/1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravočasna pritožba - napačen pravni pouk - vsebinska presoja - obravnavanje pritožbe - postopek po uradni dolžnosti - pogoji za začetek postopka - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je pravni pouk, podan v izpodbijanem sklepu, napačen in je vložena pritožba na podlagi določila prvega odstavka 33. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 31. člena ZNP-1 dovoljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo.