ZD (1965) člen 33, 34, 35, 51, 57, 60. ZDKZ člen 15.
dednopravni spor - dedovanje zaščitene kmetije - nujni dediči - izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine - vračunavanje daril - določitev vrednosti daril - dedna odpravljenost
Spor o tem, ali je določen dedič dedno odpravljen, je dednopravne narave, ker se presoja o tem, ali je kdo dedič, kolikšen je njegov zakoniti oziroma nujni delež, kolikšna je vrednost zapuščine in ali in v kakšni vrednosti brezplačna naklonila je prejel od zapustnika, opravi po dednopravnih predpisih.
Kakšna naklonila zapustnika se lahko upoštevajo, urejajo določbe ZD (1965) v poglavju o izračunanju nujnega deleža in razpoložljivega dela, zmanjšanju oporočnih razpolaganj in vrnitvi daril, to je v 33. in naslednjih členih ZD. V dedni delež se tako lahko vračuna le tisto zapustnikovo premoženje, ki ga je možno upoštevati kot zapuščino oziroma kot podlago za ugotovitev vrednosti zapuščine.
Koristi od darovanih nepremičnin do zapustničine smrti se v dedni delež ne vračunavajo.
Kar vse s strani zapustnice ni bilo dedičem darovano oziroma brezplačno naklonjeno, ni mogoče vračunati v dedni delež oziroma ugovarjati v dedni odpravek dediča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS04931
ZPP (1977) člen 338, 338/4, 354, 354/1, 354/1, 354/2-13, 385, 385/3. ZTLR člen 5, 42.ZOR člen 16, 154, 155, 156.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina obrazložitve sodbe - navedba pravne podlage odločitve v obrazložitvi sodbe - imisija - povrnitev škode - elementi odškodninske odgovornosti - nastanek škode
Če v sodbi ni naveden predpis, na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev, gre za kršitev postopka, ki pa praviloma ni ne absolutne ne relativne narave.
Če ugotovi sodišče, da zaradi bližine sosedove - toženčeve hiše ni škode na tožnikovi nepremičnini in ni ta manjvredna, ni podana odškodninska odgovornost.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - bistveno povečana vrednost nepremičnine - izbira upravičenca pri obliki denacionalizacije
ZDen upravnemu organu ne daje pooblastila, da zavrne zahtevek za denacionalizacijo nepremičnine, katere vrednost se je po podržavljenju povečala, če ne pride do poravnave med zavezancem in upravičencem oz. če zahtevek v smislu 25. čl. ZDen, samo po mnenju upravnega organa, ni pravilno oblikovan.
zahteva za denacionalizacijo - zavrženje zahteve za denacionalizacijo
Nepravilno je bila uporabljena določba 2. odst. 125. čl. ZUP pri izdaji sklepa o zavrženju zahtevka za denacionalizacijo. To določbo uporabi upravni organ v primeru, če po veljavnih predpisih ni pogojev za uvedbo postopka. V konkretnem primeru pa tožena stranka ni navedla nobenega predpisa oz. pogoja, ki bi tak sklep utemeljeval.
Prvostopni upravni organ ni pravilno uporabil določbe 1. odst. 235. čl. ZUP, saj je v izreku prvostopne odločbe odpravil svoj sklep o začasni odredbi in ni odločil o stvari, to je o predlogu za izdajo začasne odredbe, pa tudi v izreku ni navedel, da se s to odločbo nadomesti prejšnji sklep o začasni odredbi.
ZPP člen 30, 30/2-2, 32, 32/2-7, 63, 66, 67, 68, 481, 481/2, 483, 483-6.ZS člen 101, 101/II-5, 104, 104-2, 106, 106-6. ZTLR člen 81.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - nujna delegacija - pristojnost za odločanje o predlogu za delegacijo - stvarna pristojnost - pristojnost za spore v stečajnem postopku - spor zaradi motenja posesti
Višje sodišče odloča le o nujni delegaciji, če zaradi izločitve sodnikov ne more postopati okrajno ali okrožno sodišče z njegovega območja, ne pa tudi o predlogu za smotrno delegacijo.
ZOR člen 210, 210/4.ZZZDR člen 12, 59. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije po nasprotni tožbi - vrednost spornega predmeta - prenehanje zunajzakonske skupnosti - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o velikosti deležev - posebno premoženje - neupravičena pridobitev
V pravnem položaju, ko je bodisi iz skupnih denarnih sredstev (pridobljenih z delom in iz dela) ali pa iz posebnega premoženja enega izmed zakoncev (ali izvenzakonskih partnerjev) poravnana pogodbena obveznost po pogodbi o najemu (tipa tako imenovane pogodbe o leasingu) osebnega vozila, ki jo je z lastnikom vozila sklenil drugi zakonec (ali izvenzakonski partner) - pri tem pa pred trenutkom, ko je zaradi prenehanja življenjske skupnosti prenehalo nastajati skupno premoženje, še ni bila realizirana možnost odkupa vozila - ima tisti izmed obeh, ki ni najemnik vozila, obligacijski zahtevek nasproti drugemu, ki je najemnik vozila in od katerega odločitve oziroma ravnanja v pogodbenem razmerju je odvisno, ali se bo pogodbeno razmerje zaključilo kot najemno razmerje ali pa z odkupom vozila. Pravna podlaga tega obligacijskega zahtevka je v četrtem odstavku 210. člena ZOR.
denacionalizacija - sklenitev pravnega posla - izročilna pogodba - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pravilno je stališče, da 5. člen ZDen v primeru podržavljanja stvari ali premoženja na podlagi pravnega posla postavlja kot pogoj za denacionalizacijo, da je bila sila državnega organa ali predstavnika oblasti usmerjena prav na sklenitev konkretnega pravnega posla.
Ugotovljeno dogajanje, ki se je končalo s podpisom sporne izročilne pogodbe ne mogoča pravne presoje, da je bila sporna izročilna pogodba sklenjena zaradi sile državnega organa ali predstavnika oblasti, kakršno ima v mislih 5. člen ZDen.
promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami - predkupna pravica najemnika - najemna pogodba za nedoločen čas - cena stanovanja - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe
V zvezi z načinom ponudbe stanovanja v odkup in njenega sprejema so v 19. členu SZ formalno in natančno določeni pogoji, vendar ne brez razloga, saj gre za pomembna pravna dejanja in je namen predpisane oblike v tem, da se preprečijo kasnejši spori.
Prva toženka, ki v reviziji navaja, da je drugi toženki prodala stanovanje za enako ceno, bi se nesporazumom lahko izognila, če bi bila v ponudbi zapisala ceno, tako kot predvideva prvi odstavek 19. člena SZ. Tudi dokazovanje o tem, kdaj je tožnica zvedela za kupoprodajno pogodbo med toženima strankama, bi bilo enostavnejše, če bi bila prva toženka ravnala po četrtem odstavku 19. člena SZ takoj ob prodaji stanovanja in ne bi tega storila šele na zahtevo tožnice.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - darilna pogodba - tožba na ugotovitev ničnosti - izpodbojnost - prekluzivni roki - aktivna legitimacija zakonca
Varnost pravnega prometa narekuje ureditev, ki dovoljuje razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja, vendar tako, da obenem varuje zakonca, ki se s takšnim razpolaganjem ni strinjal. Tožnica je torej aktivno legitimirana, da v skladu z določbo 52. člena ZZZDR izpodbija veljavnost pravnega posla, ki so ga sklenili toženci, ne more pa uveljavljati njegove ničnosti. V členu 54. ZZZDR je uzakonjena prepoved razpolaganja z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne pa razpolaganje s posamezno stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev.
ZDen člen 5, 56, 61, 62, 64.ZNP člen 37. ZPP (1977) 16, 16/2, 113, 113/7.
pravočasna zahteva za denacionalizacijo - vložitev vloge pri nepristojnem organu - upravni organ - vsebina zahteve za denacionalizacijo - predmet denacionalizacije
Ob upoštevanju izhodišč in namena ZDen pomeni uporaba določb ZDen v pretežnem delu uporabo materialnega prava. Tudi rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen je materialni prekluzivni rok. Pri tem zakon glede roka ne razlikuje med zahtevo, vloženo pri upravnem organu in zahtevo za denacionalizacijo po 5. členu ZDen (56. člen ZDen). Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena že po izteku roka.
Zapis drugačne izmere, kot je navedena v aktu o podržavljenju, na katerega se zahteva za denacionalizacijo sklicuje, ne more ustvariti domneve, da vlagatelj zahteve za denacionalizacijo zahteva vrnitev premoženja v manjšem obsegu, kot pa mu je bilo podržavljeno.
Delodajalec, ki vloži vlogo za zaposlitev tujca, dokazuje, da je oseba, ki jo želi zaposliti, tujec. Za identiteto tujca pa ni dokaz osebno poznanstvo delodajalca in tujca niti osebna izkaznica, ki ji je veljavnost potekla.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 211, 216. ZPP (1977) člen 389, 389/2.ZIZ člen 67.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni strah - sekundarni strah - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes tožene stranke za revizijo po plačilu dolga
Čeprav je stranski intervenient odškodnino že plačal, ima toženka lahko pravni interes za vložitev revizije. V primeru, ko dolžnik plača dolg na podlagi pravnomočne sodbe, pa čeprav gre za dolg iz naslova negmotne škode, 211. in 216. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ni mogoče uporabiti.
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je bil toženec dolžan plačevati najemnino in ostale stroške v zvezi z najemom lokala. Ker pogodbene obveznosti same kot take niso bile sporne in tudi ne zapadlost teh obveznosti za obdobje do 1.1.1995, je bilo na toženčevi strani dokazno breme, da so iztoževane pogodbene obveznosti ugasnile zaradi plačila. Sodišči prve in druge stopnje sta se oprli na listino tožeče stranke in posebej poudarili, da za drugačno dokazno oceno samo toženčevo drugačno zatrjevanje ne zadostuje.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.ZOR člen 210, 210/4.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - skupna vlaganja - adaptacija nepremičnine
Tožnik utemeljeno graja materialnopravno pravilnost odločitev obeh sodišč, da lahko od toženke zahteva povrnitev le 1/4 vrednosti skupnih vlaganj v adaptacijo toženkine hiše, ker je ta v solasti tudi njenih otrok. Za adaptacijo hiše sta se dogovorili obe pravdni stranki. Vrednost skupnih vlaganj, čeprav je izražena v denarju in ne v stvarnopravnem deležu, predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Res je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta vrednost znaša le 22.718 DEM (oziroma polovica vrednosti 11.359 DEM), vendar taka ugotovitev samega značaja premoženja ne spreminja, temveč ima za posledico le ugotovitev, do kakšnega zahtevka je tožnik upravičen, do stvarnopravnega ali do obligacijskega.
Ker je prišlo do razveze zakonske zveze, je podlaga za tožnikovo odločitev o skupnem vlaganju naknadno odpadla. Zato utemeljeno le od toženke zahteva polovico vrednosti skupnih vlaganj v hišo, ker ta vrednost predstavlja njuno skupno premoženje.
ZUN člen 76a. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in načinu njegovega plačila. ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - višina nadomestila
Če gre za nedovoljen poseg v prostor, pričet pred uveljavitvijo novele ZUN, s katero je bila uveljavljena določba 76.a člena, morata investitorja nedovoljenega posega plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.