ZDPra člen 16, 16. ZPP člen 154, 155, 162, 154, 155, 162.
stroški
Tožena stranka - država je kot stranka v pravdnem postopku, ki jo zastopa državno pravobranilstvo, upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP o povrnitvi stroškov postopka. Za take primere ne pride v poštev določba 162. člena ZPP o izključitvi pravice do nagrade, saj ta določba velja le za primere, ko se državni organ (in ne država) udeležuje postopka kot stranka.
ZPP (1977) člen 369, 369/2, 369, 369/2. ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 60, 61, 62, 63, 64, 65. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2.
zavrženje tožbe - ničnost
Če delavka ni zahtevala sodnega varstva pravic pri delodajalcu oz. ni ugovarjala zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, ne more v sodnem postopku zahtevati, da sodišče ugotovi ničnost sklepa delodajalca. Takšna tožba se zavrže.
Nadomestilo zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je enako razliki med plačo, ki jo zavarovanec prejema za dejansko opravljeno delo in plačo, ki bi jo dobil, če bi isto delo opravljal polni delovni čas, z omejitvijo, da to od uveljavitve spremembe in dopolnitve 131. člena ZPIZ-92 ne more biti višje od 50 % najvišje pokojninske osnove. Novelirana zakonska ureditev ne posega v pridobljene pravice, saj velja od uveljavitve dalje, zato tožnik za obdobje po uveljavitvi novele v letu 1996 neutemeljeno zahteva priznanje nadomestila, ki presega omejitev iz 131. člena ZPIZ.
2. odst. 120. člena ZPP določa, da sodišče razpiše narok na predlog za vrnitev v prejšnje stanje, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje je torej obligatoren, razen če gre za izjeme, določene v 120. členu ZPP. Ker je tožnik predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, do katere je prišlo zaradi bolezni tožnikovega pooblaščenca, bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok, saj ne gre za splošno znano dejstvo oz. za očitno neupravičeni razlog. Ker je predsednik senata prve stopnje o takem predlogu odločil brez naroka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 36h, 36h/2, 89. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 8, 9. Kolektivna pogodba dejavnosti poslovnih bank člen 70, 70-30, 71, 71/3. ZTPDR člen 59. ZDSS člen 23, 24.
Pri ocenjevanju zakonitosti disciplinskega ukrepa je sodišče dolžno ugotavljati vsa pravno odločilna dejstva. Po sprejeti sodni praksi (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips v zvezi s sodbo VDSS opr. št. 1904/94) sodišče lahko glede na določbo 24. člena ZDSS ugotavlja pogoje za izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja po 89. členu ZDR in tako odpravi pomanjkljivosti disciplinskega postopka. Obstoj kvalifikatornih okoliščin, ki morajo biti podane za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, je dejansko vprašanje, zato ta dejanska vprašanja ugotavlja in preiskuša tudi sodišče v sodnem postopku. Konvencija MOD št. 158 v 9. členu določa res, da je dokazno breme, da obstoja resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, na delodajalcu, vendar pa to ne pomeni, da ima delodajalec dokazno breme samo v postopku varstva pravic pri delodajalcu.
V skladu s 1. odst. 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. člena istega zakona. Toženec z ničemer ne izkazuje, da domnevnega dejstva, da je regres za letni dopust za leto 1997 že plačal, brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato teh pritožbenih navedb ni mogoče upoštevati. V kolikor pa je toženec svojo obveznost medtem v resnici poravnal, bo v morebitni izvršbi še vedno lahko dokazoval, da je obveznost že poravnana.
Tožnik je bil v tekočem letu vse do invalidske upokojitve dne 21.8.1995 v bolniškem staležu, zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke za to, da tožnik ni izrabil letnega dopusta za leto 1995. Škode zaradi neizrabljenega letnega dopusta ni povzročila tožena stranka, zato ni podana njena krivda kot element odškodninske odgovornosti.
ZOR člen 28, 28/2, 65, 28, 28/2, 65. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
odpoved odpravnini
Pravica do odpravnine, ki gre trajno presežnemu delavcu in pravica do regresa za letni dopust sta pravici, s katerima delavec lahko prosto razpolaga in se jima lahko tudi odpove. Izjava volje o tem mora biti povsem jasna in nedvoumna. Na podlagi izjave, da tožnica soglaša, da ji delovno razmerje preneha iz nujnih operativnih razlogov, brez obveznosti podjetja, se lahko nanaša le na odpoved pravici do odpravnine trajno presežnega delavca (3. odst. 36.f člena ZDR), nikakor pa iz nje ne izhaja odpoved regresu za letni dopust.
1. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh od prejema obvestila, se glede na 2. odst. 141. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oz. v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. 2. Ker iz tožbenih navedb (niti iz dokazov, ki jih je tožnik priložil k tožbi), ni razvidno, da je izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe, to je, da je tožeča stranka pred vložitvijo tožbe uveljavljala varstvo pravic pri delodajalcu, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. tč. 1. odst. 318. člena ZPP.
ZPIZ člen 40, 40/1, 202, 202/2, 40, 40/1, 202, 202/2.
predčasna pokojnina - pogoj za uveljavitev pri ZPIZ Slovenije - zavarovalna doba
Predčasno pokojnino je treba presojati po 40. v zvezi s spremenjenim in dopolnjenim 202. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 in 7/96). Zahtevek ni utemeljen, ker je tožnik ob vložitvi zahteve dne 19.8.1996 sicer dopolnil pogoj predpisanih 57,5 let starosti in pogoj prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, ne pa tudi pogoja najmanj 35 let pokojninske dobe. Po dopolnjenem 2. odst. 202. člena ZPIZ-92, veljavnem od 22.2.1996, se v zavarovalno dobo osebi, ki ni državljan Republike Slovenije, šteje le čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do 31.3.1992, razen če ni z zakonom ali z mednarodnim sporazumom drugače določeno. Tožniku, ki ni državljan R Slovenije, v pokojninsko dobo ni mogoče všteti zavarovalne dobe, ki jo je pred 31.3.1992 dopolnil pri nosilcu zavarovanja v BIH. Ker ima v R Sloveniji dopolnjenih le 26 let in 1 mesec pokojninske dobe, mu glede na predpisanih najmanj 35 let pokojninske dobe iz 1. odst. 40. člena cit. ZPIZ pravice do predčasne pokojnine ni mogoče priznati.
prisilna poravnava - začetek postopka prisilne poravnave - terjatev v tuji valuti - menjava
Po določilu 4. odst. 37. čl. ZPPSL se terjatve upnikov v tuji valuti spremenijo v terjatve v domači valuti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka postopka prisilne poravnave. Upnik s prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave uveljavlja zahtevek, da se mu prizna glasovalna pravica. Ker je bila terjatev upnika ugovarjana v celoti in zato upnik glasovalne pravice ni imel, prvostopno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ker je tožbenemu zahtevku na plačilo nemških mark ugodilo po tečaju, veljavnem na dan 13.9.1996, saj so do takrat vse terjatve, katerih plačilo je zahtevala v tej pravdi, že zapadle.
Tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ki je sicer v svoji osnovi namenjena regulaciji spornega razmerja, je treba presojati v okvirih, ki jih postavlja ZIZ. Predmet presoje je zato v tem, ali ima tožeča stranka do tožene stranke verjetno izkazano bodočo nedenarno terjatev. Dopusten namen pravnega posla, ki ga v imenu gospodarskega subjekta opravi njegova uprava, se izčrpa v tem, kar je za družbo mišljeno kot ekonomsko smotrno v kontekstu njenega (dobičkanosnega) nastopanja na trgu. Transakcija, katere namen je spraviti premoženje gospodarskega subjekta izven njegove kontrole, teh pogojev ne izpolnjuje.
Možno bi bilo opraviti tudi revizijo izkaza uspeha in finančnih tokov za zadnje poslovno leto, vendar po oeni izvedenke mnenja o njih revizorji ne bi mogli izraziti, saj določenih revizijskih postopkov glede na časovno oddaljenost od zadnjega poslovnega leta ne bi mogli opraviti (preveritev začetnega in končnega stanja zalog in osnovnih sredstev, prisotnost pri inventurah itd.). Iz tega razloga pritožbeno sodišče ocenjuje, da zgolj zato, ker se je dolžnik znašel v postopku prisilne poravnave, teh računovodskih izkazov (v kolikor jih ni revidiral) ni dolžan revidirati.
ZOR člen 277, 277. ZPP člen 358, 358-4, 358, 358-4.
odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu
Policistu, ki ga je ob intervenciji eden izmed razgrajačev ugriznil v nogo, je sodišče utemeljeno prisodilo odškodnino zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in strahu zaradi možnosti okužbe s HIV.
Neodgovornost za prometni prekršek še ne pomeni, da voznica ni (so)odgovorna za nastanek škode po pravilih civilnega prava. Na odločbo sodnika za prekrške (niti obsodilno niti oprostilno) pravdno sodišče ni vezano, saj je vezano samo na obsodilno sodbo v kazenskem postopku, pa še to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Trditev, ki jo postavi izvedenec v svojem mnenju (enako velja tudi za navedbe prič) še ni trditev stranke, zato se mora stranka, ki svoj zahtevek ali obrambo temelji na takšnih navedbah drugih udeležencev v postopku, na te navedbe izrecno in konkretizirano sklicevati, da jih je mogoče šteti kot trditve strank.
ZOR člen 500, 500/2, 500, 500/2. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
neobrazložen ugovor - pobot - stvarna napaka - CENA - plačilo
Z ugovorom, da je razneslo tri pnevmatike iz prejšnje pošiljke, bi dolžnik zoper plačilo v tem postopku vtoževanih (očitno brezhibnih) pnevmatik lahko uspel le, če bi postavil ustrezen pobotni ugovor (napr. iz naslova odškodnine).
Tožeča stranka je tista, ki ve, na kakšni podlagi uveljavlja svojo prerekano terjatev in kakšen postopek mora začeti oziroma nadaljevati. Zato je bila ona tista, ki je bila dolžna predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka in ne vložiti nove tožbe. Ali bo vložila predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka, je bila torej stvar odločitve tožeče stranke. Tožeča stranka v postopku ni uspela. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je, po načelu uspeha po 1. odst. 154. člena ZPP, tožeči stranki naložilo, da toženi povrne njene pravdne stroške.
ZPP člen 141, 141/1, 141/2, 141/4, 141, 141/1, 141/2, 141/4.
vročanje - nadomestna vročitev - obvestilo stranki - naslov dolžnika
Nadomestna vročitev po 141. čl. ZPP je možna samo v primeru, če naslov, na katerem bi bilo potrebno vročitev opraviti, obstaja, vendar pa pisanja iz takšnih ali drugačnih razlogov ni mogoče vročiti. V kolikor ne obstaja niti zgradba niti poštni nabiralnik, kjer bi bilo obvestilo iz 1. odst. 141. čl. ZPP mogoče pustiti, nadomestne vročitve že po naravi stvari ni mogoče opraviti (obvestila ni mogoče npr. pribiti na drevo ali pustiti na tleh). Če dolžnikov naslov oz. zgradba v času vročanja ne obstaja, nadomestna vročitev ni pravilna, ne glede na stanje v sodnem registru.
Vsa opravila v zvezi z rubežem (pristop, oprava rubeža, cenitev, sestava listin, hramba stvari pri izvršitelju itd.) so že zajeta v (eni) ceni po tarifni številki 1, kar pomeni, da je cena za opravo rubeža enotna, ne glede na to, katera od običajnih z rubežem povezanih dejanj bo potrebno opraviti in kako obsežna bodo le-ta. Višina predujma ni odvisna od predvidenega obsega opravil v zvezi z rubežem, ki so zajeta v 2. odst. tar. št. 1 Pravilnika, zato tudi ni mogoče te cene deliti na posamezne elemente. Upnik od dolžnika ne more zahtevati povrnitve stroškov pritožbe zoper sklep o višini predujma, saj ti stroški niso potrebni za samo opravo izvršbe.