Pri odgovoru na vprašanje, ali gre za novacijo po 324. členu OZ, je treba ugotavljati voljo, da se opravi prenovitev. V 324. členu OZ je namreč izrecno določeno, da se prenovitev ne domneva. Če torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove. Vendar brez konkretiziranih trditev strank sodišče njihove pogodbene volje ne more ugotavljati.
zahteva za sodno varstvo - smiselna uporaba ZUP - štetje roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložil storilec hkrati z zahtevo za sodno varstvo, je stvarno pristojen prekrškovni organ, ki je izdal odločbo o prekršku.
sprememba upnika - prenos terjatve - dokazovanje legitimacije strank v izvršbi - javna ali po zakonu overjena zasebna listina
Ker je procesno pravo (24. člen ZIZ) le odraz materialnopravnih upravičenj, ki jih določa OZ in ne ZIZ, je sporazum, s katerim odstopnik in prevzemnik potrdita, da je bila terjatev cedirana na prevzemnika, in na katerem je podpis zakonitega zastopnika notarsko overjen, listina iz prvega odstavka 24. člena ZIZ.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 81, 81/2, 118, 118/1.
obstoj delovnega razmerja - začasno povečan obseg dela - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - sodna razveza - denarno povračilo - ekonomski rizik poslovanja
Ekonomskega rizika poslovanja ni mogoče šteti kot zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme, ni dokazala, da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožečo stranko obstajal začasno povečan obseg dela glede na običajen obseg dela in da je občasno povečan obseg dela trajal tudi, ko je tožena stranka s tožečo stranko sklenila sporne anekse. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pri toženi stranki šlo za običajen, pričakovan obseg dela in je bila pogodba o zaposlitvi z aneksi nezakonito sklenjena za določen čas, saj zanjo ni obstajal dejanski razlog, torej zakonsko določen razlog po 3. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas je utemeljen na podlagi 56. člena ZDR-1, ki določa, da se v primeru, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
povrnitev stroškov za vzdrževanje vodovoda - odprava napak v vodovodnem sistemu - plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja - lastniški delež - vodovodno omrežje - solastniki skupnih delov - delitev po solastniških deležih
Toženec je kot solastnik vodovodnega omrežja dolžan nositi stroške vzdrževanja le-tega in stroške za plačilo poračuna vode, ki predstavlja strošek izgub.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - pravica do sodnega varstva - vročanje
Nezaklenjen hišni predalčnik v času vročanja tožbe oziroma sodbe ni ovira za to, da se v takem nabiralniku ne bi pustilo obvestilo o prevzemu pošiljke.
Fikcija vročitve izhaja iz prepričanja, da je naslovniku dejansko ali vsaj v veliki meri omogočeno, da se je s pisanjem seznanil. Po mnenju sodne prakse je mogoče izpodbijati fikcijo vročitve. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni presojalo, ali je bila tožena stranka dejansko na dneve, ko se je opravljala vročitev tožbe in zamudne sodbe odsotna ali preseljena na naslov v Nemčiji, je prestrogo in je nesorazmerno poseglo v toženčevo pravico do enakega varstva pravic in možnosti sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS). Toženec ima pravico uveljavljati, da ob vsej potrebni skrbnosti glede na način vročitve ni bil v Sloveniji, temveč da je prebival na naslovu v Nemčiji, kar naj bi predstavljalo naslov njegovega dejanskega prebivališča in ni imel možnosti, da bi se seznanil s pisanjem.
Za izvedbo poštenega in zakonitega sojenja so bila opravila v ponovljenem postopku potrebna in jih tožeča stranka ni zakrivila ter gre za potrebne stroške.
izjava o odstopu dednega deleža - zmota - razveljavitev izjave o odstopu dednega deleža - upnikove pravice - razglasitev sklepa na naroku - odpoved pritožbi
Dedna izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se po določbi prvega odstavka 138. člena ZD ne more preklicati, vendar lahko dedič, ki je dal dedno izjavo v zmoti, po drugem odstavku istega člena zahteva njeno razveljavitev. Za to je načeloma potreben pravdni postopek, vendar če dejstvo, od katerega je odvisna neveljavnost dedne izjave (v tem primeru zmota) ni sporno, lahko dedno izjavo razveljavi tudi zapuščinsko sodišče.
Pritožili so se vsi, ki so sodelovali v zapuščinskem postopku, njihov pritožbeni predlog pa je enak, zato s spremembo sklepa o dedovanju niso prizadete pravice nobene osebe, ki se opirajo na sklep. Pravice zapustnikovih upnikov se ne opirajo na sklep o dedovanju.
ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.. ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 406.
lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - vključitev v obvezno zavarovanje
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da tožnik od 19. 1. 2006 dalje ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in da sočasno iz Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je tožnik od 3. 3. 2014 dalje vpisan kot družbenik/ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba (direktor) zavoda, ki je bil v sodni register vpisan 19. 3. 2014, je pravilna ugotovitev, da tožnik izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2.
litispendenca v izvršilnem postopku - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - dolžnikova pravica do izjave
Bistveno je, da v času odločanja o ugovoru litispendenca ni podana in zato ni ovire za vodenje tega izvršilnega postopka.
Pri ugovornem razlogu litispendence, na kar tudi sicer sodišče pazi po uradni dolžnosti, odgovora upnika na dolžničin ugovor tudi po mnenju višjega sodišča ni bilo treba vročiti dolžnici v odgovor pred odločitvijo o ugovoru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010272
ZPP člen 181, 274.
razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - pozitivna in negativna ugotovitvena tožba - obstoj pogodbenega razmerja - prenehanje pogodbe - pravni interes za izdajo ugotovitvene odločbe - pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo - nepravilno zavrženje tožbe - deklaratornost vpisa upravnika v register - pravica do sodnega varstva
Tožnica s predmetno tožbo izrecno ne zahteva ugotovitve obstoja pogodbenega razmerja med njo in toženci (to je etažnimi lastniki), ampak ugotovitev, da ni prenehalo takšno razmerje, ki je nastalo v skladu s pogodbo o upravljanju. To obenem pomeni, da pravno razmerje (sedaj) še vedno obstoji.
objava popravka - vsebina zahtevka za popravek - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka
Sodišče lahko ugodi le zahtevku za objavo popravka, ki v celotnem besedilu izpolnjuje pogoje za objavo v pomenu četrtega odstavka 26. člena ZMed. Glede omenjenega stavka petega odstavka popravka ti pogoji niso izpolnjeni. Že to zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka.
nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - pravni standard nevzdržnost zakonske zveze - pogoji za razvezo zakonske zveze - sporazumna razveza zakonske zveze - premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja zakoncev
Razvidno je, da toženka nasprotuje razvezi zakonske zveze predvsem iz razloga, ker med pravdnima strankama še niso urejena premoženjskopravna razmerja. Vendar to ni razlog, ki bi onemogočal razvezo zakonske zveze.
Za razvezo zakonske zveze zadošča, da postane nevzdržna za enega od zakoncev. Tožnik je v tožbi jasno navedel, da s toženko že dolgo ne živi več skupaj in da je zakonska zveza nevzdržna, ker med pravdnima strankama ni več razumevanja. Ugotovljene okoliščine izpolnjujejo pravni standard nevzdržnosti zakonske zveze za tožnika.
stvarna služnost hoje in vožnje - obzirno izvrševanje služnosti - oviranje izvrševanja služnosti - konfesorna tožba - onemogočanje ali znatno oviranje uporabe služeče nepremičnine
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da tudi kratkotrajno parkiranje, v primeru, če je potrebno upravljavca vozila iskati, da ga preparkira, pomeni oviranje izvrševanja služnostne pravice. Nebistveno je sklicevanja pritožnika, da pri ustavitvi vozila zaradi izstopa potnikov oziroma razložitve tovora ne gre za parkiranje. Odločitev sodišča se namreč na takšne primere ne nanaša. Toženec tudi ne more uspeti s sklicevanjem na načelo obzirnega izvrševanja služnosti, saj tega načela ni mogoče razlagati tako, da bi služnostni upravičenec moral vedno znova posredovati za dosego cilja, za katerega je bila služnost ustanovljena, torej v konkretnem primeru proste poti.
odškodninska odgovornost delodajalca - delovna nesreča - poklicna usposobljenost delavca - praktično usposabljanje - nepravilno ravnanje - ravnanje delavca - deljena odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - navodila za varno delo
Tožnica je bila teoretično in praktično pravilno usposobljena za konkretni delovni proces.
Preprečitvi nesreč so namenjena navodila za (varno) delo. Do zamenjave stopalk ne bi prišlo, če bi imela obe stopalki obuti, kot bi jih morala imeti. Tožnica, ki si ni namestila stopalk na obe nogi, ni ravnala dovolj skrbno in je s tem v 20 % prispevala k nastanku škode. Da je ob nastanku poškodbe delala pod pritiskom doseganja norme, je potrdila s svojo izpovedbo, vendar to ne izključuje tožničine odgovornosti, da delo opravlja skrbno.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 403, 403/2, 403/3, 405, 407, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - preizkus po uradni dolžnosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - izbris obsodbe iz kazenske evidence - potek preizkusnega obdobja
Ker je obstoj zakonske ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP prvostopenjsko sodišče moralo ugotavljati po uradni dolžnosti, je zmotno pritožbeno stališče, da bi v zvezi z ugotavljanjem zakonske ovire sodišče moralo postopati kot v primeru vloženega ugovora proti odpustu obveznosti po 405. členu ZFPPIPP, ker za to ni zakonske podlage.
Za vpis v register je treba prijaviti vsako spremembo podatkov, ki se vpisujejo v sodni register in prijavi priložiti akte, ki izkazujejo zadnje dejansko stanje.
Kadar je podlaga za vpis začasnega zastopnika v sodni register pravnomočen sklep sodišča, izdan na podlagi drugega odstavka 50. člena ZGD-1, je registrsko sodišče na odločitev o začasnem imenovanju vezano in vprašanja obstoja njegovih pravic, ki iz sodne odločbe izhajajo, ne more reševati kot predhodnega vprašanja. Kot predhodno vprašanje lahko rešuje vprašanje, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, le če o tem sodišče še ni odločilo.
ZNP člen 37, 44, 48. URS člen 2. ZPP člen 254, 254/3.
odvzem poslovne sposobnosti - dokazovanje z izvedencem - izvedenec psihiatrične stroke - utemeljen dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti, ki se sicer domneva, je dopusten le, če so izpolnjeni v zakonu določenimi pogoji. Gre namreč za hudo omejitev človekovih pravic, saj posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter samostojno nastopal v pravnem prometu. Pri odločanju o tem posegu je zato treba, kot pri vsaki omejitvi človekovih pravic in svoboščin, izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00010075
ZPP člen 87, 87/3, 87/4, 97, 97/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 383a, 383a/3, 401, 401/1, 401/1-2. ZOdv člen 2, 71a.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - pooblaščenec dolžnika - pooblaščenec, ki ni odvetnik - presoja vsebine pooblastila za zastopanje - prepoved odplačnega zastopanja - nepravilno zastopanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zastopanja dolžnika po pooblaščenki, ki sicer ima opravljen pravniški državni izpit (PDI), pri zastopanju pa krši prepoved, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost opravljanja tujih poslov, sodišče prve stopnje ne bi smelo dopustiti.
Zmotne so trditve v pritožbi, da v postopku osebnega stečaja stečajni dolžnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru pooblaščenko dolžnika iz postopka obravnave ugovora proti odpustu obveznosti izključiti, dolžnika pa napotiti, da zaprosi na sodišču za brezplačno pravno pomoč.
Ker pa je dopustilo, da dolžnika zastopa pooblaščenka (ki jo dolžnik tudi naslavlja kot odvetnico), ki je kot oseba, ki nima statusa odvetnice, kršila prepoved odplačnega zastopanja dolžnika v postopku obravnave ugovora upravitelja proti odpustu obveznosti, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba izbrisne tožbe - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - nenadomestljiva škoda
Tožeča stranka ima možnost zavarovanja terjatve zaradi izpodbijanja dejanj stečajnega dolžnika na nepremičnini z zaznambo izbrisne tožbe po 245. členu ZZK-1. Vendar to ne pomeni, da ta pravno teoretična možnost ex lege jemlje tožeči stranki pravico predlagati začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin ter z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Tožena stranka ni zatrjevala v ugovoru in sedaj v pritožbi ne navaja, da bi tožeča stranka sploh predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe v zemljiško knjigo. Nenadomestljiva škoda ni pogoj za izdajo začasne odredbe ne po 2. ne po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.