Specialni socialno varstveni zavod se v pritožbi ne more sklicevati, da nima verificiranega programa za sprejem osebe zaradi upada kognitivnih sposobnosti.
starostna pokojnina - odmera pokojnine - dodana doba
Ker se dodana doba glede na 8. točko 7. člena ZPIZ-2 upošteva pri presoji ali tožnik izpolnjuje pogoje za upokojitev, ne pa pri višini, je toženec na podlagi dopolnjene dobe v trajanju 39 let, 2 meseca in 8 dni, torej brez upoštevanja dodane dobe, tožniku pravilno odmeril starostno pokojnino v višini 56 %.
Toženec je pravilno upošteval novelirano določbo drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2, ki je začela veljati 1. 1. 2016 in je torej že veljala 3. 1. 2016, ko je tožnik izpolnil pogoje za upokojitev skladno z določbo 108. člena ZPIZ-2. Novelirana določba drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2 izrecno določa, da ugodnejše vrednotenje po šestem odstavku 37. člena pride v poštev šele tedaj, ko oseba izpolni pogoje za starostno upokojitev brez upoštevanja dodane dobe ter ostane v zavarovanju. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik pogojev za ugodnejše vrednotenje po šestem odstavku 37. člena ne izpolnjuje, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
ZPIZ-2 člen 99, 101, 101/1, 101/2, 181, 181/1.. ZPP člen 213, 339, 339/1.
dodatek za pomoč in postrežbo - strokovno vprašanje - izvedensko mnenje - zavrnitev dokaznega predloga - opravljanje osnovnih življenjskih potreb - relativna bistvena kršitev določb postopka
Vprašanje zmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih opravil se nanaša na področje medicine, za kar sodišče nima potrebnega medicinskega znanja.
Sodišče prve stopnje je zaradi zavrnitve dokaznega predloga za postavitev neodvisnega izvedenca zagrešilo kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 213. členom ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
Za odločitev v zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku sploh prišlo do invalidnosti. Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Če je invalidnost podana, pa se v I. kategorijo invalidnosti skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni več zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.
vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - lastninska pravica - pomen vpisa v zemljiško knjigo - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe
Sodišče prve stopnje je za dokončno vzpostavitev etažne lastnine, ki so jo predlagali predlagatelji, ob upoštevanju določbe 11. člena ZVEtL pravilno ugotovilo, da je nasprotna udeleženka, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nerazdeljenih posameznih delov stavbe, lastnica navedenih posameznih delov. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje namreč predlagateljica ni predložila pravnega naslova, iz katerega bi izhajalo, da je pridobila lastninsko pravico na navedenih posameznih delih (prim. 3. in 4. člen ZVEtL). Sodišče pa ne more ugotoviti lastninske pravice osebe, ki ni udeleženec postopka, čeprav se v spisu nahajajo listine, ki sicer utemeljujejo takšno ugotovitev.
Tožniku, ki s strani njegovega delodajalca po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni dobil nobenih navodil za opravljanje dela in torej ni bil niti poučen, niti mu ni bilo odrejeno, da mora uporabiti lestev, ni moč očitati, da je s tem, ko ni uporabil lestve, ki mu je bila sicer na voljo, temveč je stopil na polico kovinskega nadstreška, oddaljeno 0,6 metra od tal, ravnal neskrbno.
vročanje sodnega pisanja - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - tek pritožbenega roka - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - sklep o zavrženju pritožbe - obrazložitev sklepa - popravni sklep - datum vročitve - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - prava neuka stranka
Četudi je sodišče prve stopnje s tretjim popravnim sklepom popravilo osnovni sklep in tudi prva popravna sklepa, je z opisanim procesnim ravnanjem (s popravljanjem datumov) povzročilo nevzdržno situacijo, ko so razlogi izpodbijanega sklepa (oziroma izpodbijanih sklepov) tako nejasni in sami s seboj v nasprotju, da o njih pravzaprav ni mogoče več govoriti. Obrazložitev odločbe ni sama sebi namen - njen namen je, da stranka (nato pa v primeru vložitve pritožbe še pritožbeno sodišče) lahko razume, zakaj je sodišče odločilo, tako kot je odločilo. Jasni in razumljivi razlogi so predpogoj za preizkus sodne odločbe in s tem za uveljavitev strankine pravice do pravnega sredstva.
ZObr člen 93, 93/2, 93/11, 94, 94/1, 94/1-2.. ZUstS člen 23, 23/3.. ZSPJS člen 17a, 17a/10.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 104.
službena ocena - sodno varstvo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovna uspešnost - slovenska vojska - vojak - sestava komisije
Pravila službe v Slovenski vojski v 104. točki izrecno določajo, kakšna mora biti sestava komisije, ki odloča o pritožbi zoper službeno oceno. Glede na navedeno izrecno določbo je zmotno stališče, da pravilnost sestave komisije ne vpliva na pravilnost in zakonitost službene ocene, če komisija pritožbo obravnava in službeno oceno (vsebinsko) preveri. Po presoji pritožbenega sodišča je v tako strogo hierarhično in strukturno urejenem sistemu, kot velja za Slovensko vojsko, odločanje o pritožbi zoper službeno oceno s strani komisije, ki ni bila sestavljena v skladu s 104. točko Pravil službe v Slovenski vojski, tako huda pomanjkljivost, da ima za posledico nezakonitost odločbe o pritožbi zoper službeno oceno in s tem tudi same službene ocene.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00010355
URS člen 31. ZKP člen 10, 372, 372/1, 372/1-3. KZ-1 člen 196, 196/1. ZDR-1 člen 218, 218/1, 218/1-9, 218/1-15.
prekršek in kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočno končan prekrškovni postopek - ista zadeva (stvar) - zakonski znaki prekrška - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil obdolženec s plačilnim nalogom št. 201450319 z dne 2. 9. 2014 in z odločbo o prekršku št. 710 - 1448/2014 z dne 29. 9. 2014 že kaznovan za bistveno isto kaznivo ravnanje, kot mu ga je očital v tem kazenskem postopku obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, zato je pritožbi njegovega zagovornika, ki je utemeljeno uveljavljal pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP, ugodilo in napadeno sodbo spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca zavrnilo (3. točka 357. člena in prvi odstavek 394. člena ZKP).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZZRZI člen 40, 40/4, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti
Tožnik napačno tolmači materialno pravo, ko navaja, da gre pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti za vprašanje, ali ima delodajalec potrebo po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je vsebina odpovednega razloga po 4. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 v tem, da je delavec nezmožen za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Tožniku je bila namreč pogodba o zaposlitvi odpovedana zato, ker je bil z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, s pravico do dela na drugem delu, z omejitvami. Na podlagi take invalidske odločbe pa je toženka ugotovila, da tožnik za svoje delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni zmožen.
Toženka za tožnika ni imela drugega delovnega mesta, ki bi mu ga lahko ponudila, in ki bi ustrezalo omejitvam iz odločbe ZPIZ. Od delodajalca ni mogoče zahtevati, da bi svoj delovni proces drugače organiziral in npr. na novo sistemiziral delovno mesto, v katerega delokrog bi spadala le tista nekatera opravila, ki bi jih tožnik glede na zdravstvene omejitve še lahko opravljal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - mobing - denarno povračilo - sodna razveza
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že večkrat zavzelo stališče, da je ukinitev delovnega mesta v posledici reorganizacije znotraj družbe stvar poslovne odločitve delodajalca, v katero sodišče ne more posegati in kot takšna ni podvržena sodni kontroli. Sodišče zato ne more presojati razlogov reorganizacije, temveč lahko ugotavlja in odloča samo, če je bila ukinitev delovnega mesta res posledica reorganizacije oziroma preverja, če so morda takšne odločitve delodajalca le navidezne, sprejete z namenom zlorabiti institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil dejanski razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici osebne narave, oziroma da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici s strani tožene stranke podana zaradi porušenega medsebojnega zaupanja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravilna.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - skrbnost oškodovanca - seznanjenost s škodo in storilcem - skrbnost pri ugotavljanju obsega škode - uporabnina - brezplačna uporaba
Pogoj, da oškodovanec izve za škodo (oziroma vednost o škodi) je v skladu s stališčem sodne prakse izpolnjen, ko ima oškodovanec zbrane vse elemente, da lahko določi višino odškodninskega zahtevka. Res se od oškodovanca pričakuje določena stopnja skrbnosti in v primeru, če za škodni dogodek izve, mora tudi sam poskrbeti, da izve za škodo in njen obseg. Vendar pa je treba pri presoji potrebne skrbnosti upoštevati, da je namen določitve subjektivnega roka varovati interese oškodovanca, ne pa omogočiti hitrejše zastaranje odškodninskih terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00009923
ZPP člen 180, 180/1, 214, 337, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 355, 452, 453. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2010) člen 8, 14. OZ člen 287, 287/4. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
Tožeča stranka in ne tožena stranka mora v tožbi določno navesti, kaj vtožuje oziroma kaj je predmet tožbenega zahtevka (prvi odstavek 180. člena ZPP).
Vrsta in višina posameznih mesečnih stroškov je konkretno in natančno opredeljena v predloženih razdelilnikih, na katere se je tožnica sklicevala kot na trditveno podlago. Ker gre le za enajst pregledanih, jasnih razdelilnikov, bi jih moralo sodišče upoštevati kot del trditvene podlage.
ZIZ člen 38, 38/6, 64, 64/1, 64/2, 64/3, 65, 65/1, 65/2, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 158, 160.
ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pretium affectionis - stroški ugovora tretjega - krivdno načelo - trditveno in dokazno breme
Navedbe, da so zarubljeni predmeti za tretjega predmeti posebne priljubljenosti, ki jih v primeru prodaje na javni dražbi ne bi mogel dobiti nazaj in nadomestiti, predstavljajo ustrezno trditveno podlago v zvezi z nastankom nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, vendar pa mora tretji v zvezi s takšnimi trditvami predlagati dokaze.
Tretji ni niti trdil, da je upnik vedel, da je izvršitelj zarubil premičnino v lasti tretjega, prav tako v rubežnem in cenilnem zapisniku ni nikakršne izjave, da bi bila kakšna od zarubljenih premičnin v lasti tretjega. Tretji je svojo pravico na predmetu izvršbe dokazoval z računom, ki se je glasil ravno na dolžnika, zato upniku niti potem, ko je v izjavo prejel ugovor tretjega, ni bilo mogoče očitati, da je zagotovo vedel, da je premičnina dejansko v lasti tretjega.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - laična stranka - pomanjkljiv predlog - konkretne okoliščine - izostanek stranke z naroka - upravičen razlog izostanka z naroka - upravičen razlog za zamudo - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - trditvena podlaga
Z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, češ da navedene okoliščine ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo, pritožbeno sodišče ne soglaša, saj navedb pritožnika ni mogoče šteti kot očitno neupravičenih, kar bi utemeljevalo odločitev po drugem odstavku 120. člena ZPP, temveč so bili navedeni razlogi zgolj pomanjkljivo opredeljeni. Ob upoštevanju, da je tožnik nedvomno imel pravni interes, da pride na prvi narok za glavno obravnavo in da preložitve ni nikoli predlagal, je stališče sodišča prve stopnje pretirano strogo in tožniku onemogoča dostop do sodnega varstva.
SPZ člen 70, 105, 105/1, 107, 107/1, 108, 108/1, 110, 110/1. ZNP člen 23, 24, 112. ZPP člen 12.
solastninska skupnost - delitev solastnine - delitev stvari v solastnini (etažna hiša) - sodna delitev solastnine - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - nastanek etažne lastnine - sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine - fizična delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - načelo odprtega sojenja - kršitev načela materialnega procesnega vodstva - pravica do izjave - vezanost na predlog - vsebina predloga za delitev solastnine
Ker je oblikovanje etažne lastnine vzpostavitev posebne skupnosti, v kateri obstaja lastninska pravica na posameznih delih in solastnina na skupnih delih, v njeno oblikovanje solastnikov v postopku delitve solastnine na nepremičnini ni mogoče siliti.
Če se sodišče prepriča o tem, da fizična delitev stvari, na kateri obstoji solastnina, drugače kot z oblikovanjem etažne lastnine ni mogoča, mora v okviru materialnega procesnega vodstva na to udeležence opozoriti. Če fizična delitev (npr. zaradi nasprotovanja solastnikov) ni mogoča in če tudi ni drugačnega predloga, mora sodišče v postopku delitve stvari nadaljevati s civilno delitvijo (prodajo stvari). Predlagatelj ima v tem primeru še vedno možnost umakniti predlog za delitev solastnine na nepremičnini, nasprotni udeleženci pa lahko postopek nadaljujejo.
zavarovanje nedenarnih terjatev - delež na skupnem premoženju - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje
Večji denarni vložki enega zakonca, vložek posebnega premoženja v skupno premoženje, večja skrb za družino in ohranjanje premoženja, vplivajo na velikost deležev na skupnem premoženju, niso pa temelj za pridobitev izključnega lastništva na delu skupnega premoženja.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje pri prodaji nepremičnine - posredniška pogodba - provizija za posredovanje pri nepremičnini - zavezanec za plačilo - pravica do plačila - podpis pogodbe - čas sklenitve prodajne pogodbe - zahteva za znižanje provizije - oblikovalni zahtevek - ugovor znižanja plačila
V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZNPosr ima nepremičninska družba pravico do plačila za posredovanje tudi v primerih, ko naročitelj (tu prva toženka kot prodajalka nepremičnine) sklene pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, s tretjo osebo (tu drugi toženec kot kupec nepremičnine), s katero je naročitelja spravil v stik nepremičninski posrednik in je bila ta pogodba sklenjena v šestih mesecih po prenehanju pogodbe o posredovanju. Ni pomembno, če je toženka sklenila pogodbo tudi ob pomoči drugega posrednika, ki je uredil tudi izbris hipoteke, kot tudi ne, da do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo kmalu po opravljenem (prvem) ogledu z dne 2. 12. 2014, ki ga je vodila tožnica. Bistveno za tožničino pravico do plačila je, da si je uspešno prizadevala za vzpostavitev stika med kupcem in prodajalko, pri čemer (kot je zaključiti iz razlogov sodišča prve stopnje, ki jih toženca konkretno ne grajata), je tožnica izvajala določene aktivnosti v smeri prodaje nepremičnine,
Iz dosedanje sodne prakse sledi, da za učinkovito uveljavitev zahteve za znižanje plačila po tretjem odstavku 846. člena OZ ne zadostuje ugovor, ampak je treba postaviti oblikovalni zahtevek. Tudi če bi bil tožbeni zahtevek postavljen, se na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja izkaže, da ne bi bil utemeljen.
ureditev razmerij med solastniki - postopek za delitev solastnih nepremičnin - nemožnost fizične delitve - civilna delitev - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki predelavi, ki bi omogočila fizično delitev, nasprotuje. Odločilno je torej, da se predlagateljici ne strinjata s predelavo nepremičnine, ki bi omogočila njeno fizično delitev, zato podrobnosti v zvezi z obsegom potrebnih del in natančnejša opredelitev s tem povezanih stroškov niti niso pomembni.
uporabnina za stanovanje - uporabnina za poslovne prostore - uporabnina za nezmožnost uporabe solastnega dela nepremičnine - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - hipotetična najemnina - povprečna tržna najemnina
Sodna praksa priznava pravico do uporabnine solastniku, ki se zaradi nasilja drugega solastnika izseli iz nepremičnine in zato opusti rabo nepremičnine.
Za solastnika, ki po lastni krivdi drugega solastnika izključi iz uporabe, se domneva, da je imel od uporabe njegovega deleža korist.