Tožnica je v ponovljenem postopku razširila svoj prvotni zahtevek tako, da je izročitev spornih nepremičnin zahtevala ne le od drugega toženca, ampak dodatno še od tretje toženke. Sodišče prve stopnje je to spremembo izrecno dovolilo s sklepom, ki ga je razglasilo na glavni obravnavi. Ker zoper tak sklep ni posebne pritožbe, zadošča, da sodišče razloge zanj navede v obrazložitvi sodbe.
Uveljavljanje dodatnega zahtevka zoper tretjo toženko pomeni objektivno spremembo tožbe. Ne gre za subjektivno spremembo niti za naknadno sosporništvo.
Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka.
Za stroškovno odločitev je bistven končni uspeh v pravdi in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010405
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 198. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
trditveno in dokazno breme - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - hipotetična najemnina - višina koristi - stroški - neprofitna najemnina - neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - uporabnina - izročitev v posest - neposredna posest - posredna posest
Tožeča stranka, ki zahteva nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin, mora v primeru, ko se korist ugotavlja na podlagi hipotetične najemnine, zatrjevati in dokazati, kako bi nepremičnine, če bi jih dobila v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, uporabljala oziroma ekonomsko tržila. Tožena stranka pa mora v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena opredeljeno zatrjevati stroške, ki bi jih imela tožeča stranka z oddajanjem nepremičnin v najem.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009464
SPZ člen 179, 179/1, 180. OZ člen 59, 311, 312. ZIZ člen 107, 107/1.
sredstva izvršbe - zastava terjatve - rubež terjatve - odstop terjatve v zavarovanje - bodoča terjatev - več upnikov
Predmet odstopa terjatve v zavarovanje je lahko tudi bodoča terjatev. Zavarovanje z bodočo terjatvijo učinkuje le, če zastavitelj naknadno dejansko pridobi terjatev.
Tudi v izvršilnem postopku lahko upnik predlaga kot sredstvo izvršbe bodočo terjatev svojega dolžnika do njegovega dolžnika.
Terjatev, ki je bila zarubljena, v času izdaje sklepa o njenem rubežu sploh še ni nastala.
Ko pa je terjatev upnika H. do tožeče stranke iz naslova prodane električne energije nastala, je v istem naslednjem trenutku začela učinkovati a.) njegova izjava toženi stranki o prenosu te terjatve nanjo; nastopile pa so tudi b.) posledice iz 107. člena ZIZ. Ker se učinki in posledice, ki so nastopile v istem trenutku, med seboj izključujejo, pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje odgovoriti tudi na vprašanje, kateri upnik ima na terjatvi prednost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010263
OZ člen 165, 168, 168/1, 168/3, 299, 378. ZPP člen 139, 139/6, 214, 214/2, 258, 258/2, 286b, 286b/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 74. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 48, 48/1, 48/2, 49, 49/1, 49/3.
predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - pravno priznana premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - določanje višine izgubljenega dobička - fiksni in variabilni stroški - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - vročanje sodnih pisanj - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - prekluzija dejstev - stroški sodnega tolmača - preložitev naroka - opravičilo izostanka - izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank - odločitev o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je zahtevek tožeče stranke iz naslova izgubljenega dobička nesklepčen, ker naj bi tožeča stranka enačila izgubljeni dobiček z izgubljenim prihodkom, s tem ko je izgubljeni dobiček opredelila le kot razliko med nakupno in prodajno ceno blaga. Teorija in sodna praksa, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, se nanaša na primere, ko gre za dolgoročno oziroma dolgotrajno poslovanje oškodovanca, ki je bilo zaradi škodnega dogodka prekinjeno oziroma ovirano, v predmetni zadevi pa gre za enkratni posel preprodaje blaga, ki ni bil realiziran, tako da v zvezi z njim drugih (variabilnih) stroškov poslovanja, kot jih je navedla že tožeča stranka, niti ni mogoče pričakovati. Breme opredelitve morebitnih drugih (dodatnih) variabilnih stroškov je bilo zato na toženi stranki, ki pa takšnih navedb ni podala.
Ni dvoma, da je tožena stranka tožbo s prilogami (te je tožeča stranka sprva predložila v nemškem jeziku) kljub napaki pri vročanju dejansko prejela, saj je nanjo pravočasno odgovorila, pri čemer se je vsebinsko opredelila tako do navedb v tožbi kot tudi do njenih prilog. Overjen prevod priloženih prilog je nato sodišče toženi stranki vročilo dne 3. 3. 2016, tako da se je do njih še enkrat opredelila v prvi pripravljalni vlogi z dne 18. 3. 2016. Glede na pojasnjeno se tožena stranka na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati (šesti odstavek 139. člena ZPP).
Opravičiti izostanek ne pomeni le navesti razloge zanj, ampak za te razloge predložiti tudi ustrezna dokazila.
pogodba o poslovnem sodelovanju - trditveno in dokazno breme - prosta dokazna ocena - nerelevantni dokazi - nesubstanciran dokaz
Pravila o trditvenem in dokaznem bremenu veljajo za obe stranki in le-to prehaja iz ene stranke na drugo. Negativnih dejstev resda ni mogoče dokazovati, vendar pa ko stranka ponudi trditve in dokaze o obstoju nekega dejstva, trditveno in dokazno breme preide na nasprotno stranko, da to dejstvo ovrže.
dogovor o plačilu - dogovor o plačilu odvetniških storitev - plačilo nagrade - pravno svetovanje - zastopanje v denacionalizacijskem postopku - kdaj začne zastaranje teči - nastanek terjatve za plačilo stroškov - ugovor zastaranja - pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji - vrednost nepremičnin - zapadlost terjatve - rok izpolnitve - pripoznava dolga - pripoznava zastarane obveznosti - pretrganje zastaranja
Pravdni stranki sta v Dogovoru o plačilu nagrade izrecno in jasno določili trenutek, ko terjatev za plačilo nagrade zapade v plačilo, to je eno leto po pravnomočnosti odločb, s katerimi pridobi toženka vrednost v naravi. Tožnik bi v skrajnem primeru, če sam ni mogel ugotoviti tržne vrednosti vrnjenih nepremičnin, lahko dobil strokovno pomoč, saj bi bil v nasprotnem primeru institut zastaranja povsem razvrednoten. Sodišče je pravilno zaključilo, da ni utemeljena navedba, da je terjatev lahko nastala oziroma zapadla šele ob pridobitvi poročila o oceni vrednosti nepremičnin, kar je bilo 24. 5. 2012. Nagrado je bilo mogoče oceniti oziroma določiti že prej.
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 40. ZLNDL člen 2. SPZ člen 43, 269.
garaža na zemljišču v družbeni lastnini - pravica uporabe - pravica uporabe na stavbnih zemljiščih - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ugotovitev pravilno zaključilo, da je pravni prednik tožnika pridobil pravico uporabe na spornih zemljiščih, ta pa se je z uveljavitvijo ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico. Takrat veljavni predpisi so sicer res določali, da mora biti za veljaven prenos pravice uporabe sklenjena pisna pogodba oziroma izdana odločba o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo s strani občinskega upravnega organa za premoženjske zadeve (9. in 40. člen Zakona o prometu z zemljišči in stavbami – ZPZS). Vendar je sodna praksa v podobnih primerih doslej že večkrat zavzela stališče, da je kljub neobstoju pisne pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma odločbe o dodelitvi pravice uporabe, takšno pravico pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji (soglasji), potrebnimi za gradnjo in uporabo novo zgrajene stavbe, zgradila objekt in ga uporabljala.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odvetnik kot pooblaščenec - nepredložitev pooblastila - zavrženje tožbe - naknadna odobritev pravdnih dejanj - soglasje novega toženca za vstop v pravdo
Odobritev vložitve tožbe (kar bi imelo za posledico sodelovanje RS v pravdi kot tožnice) in soglasje, da v pravdo na tožeči strani namesto nje vstopi Stanovanjski sklad RS (kar bi - če bi takšno soglasje dala tudi toženka - imelo za posledico, da RS v postopku sploh ne bi sodelovala), sta namreč dve popolnoma različni izjavi, ki imata tudi različne posledice. Vsebinsko jasne izjave o soglasju za vstop druge osebe v pravdo, zato ni mogoče širiti preko njenega jezikovnega pomena.
stroški nepravdnega postopka - založitev predujma za delo izvedenca - smiselna uporaba določb ZPP
Smiselna uporaba določb ZPP pride v skladu s 37. členom ZNP v nepravdnem postopku v poštev zgolj v primerih, če z zadnje omenjenim (ali drugim) zakonom ni drugače določeno. ZNP predvideva za rešitev vprašanja založitve predujma za stroške izvedenca (v postopkih kot je predmetni) drugačno ureditev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009671
OZ člen 33, 33/5, 350, 352, 352/2, 435. URS člen 26. ZPPSL člen 154, 154/1, 154/5. ZZK-1 člen 89, 89/4, 89/4-1, 96. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/1, 212.
odškodninska odgovornost države - neposlovna odškodninska odgovornost - prodaja v stečajnem postopku - oblastno ravnanje - zastaranje - javno zbiranje ponudb - razpravno načelo - izviren način pridobitve lastninske pravice
Prodajna pogodba z dne 15. 11. 2007 (za nezazidano stavbno zemljišče) med Š. d. o. o. - v stečaju in J. P. s. p. (sedaj tožeča stranka) je bila sklenjena v stečajnem postopku na podlagi javnega zbiranja ponudb in kot takšna ni tipična obligacijskopravna pogodba.
S pritožnico se je nedvomno mogoče strinjati, da je akt prodaje nepremičnine v predmetni zadevi potrebno obravnavati drugače, kot bi ga obravnavali, če bi Š. d. o. o. - v stečaju sporno nepremičnino prodajala sama. Potrebno ga je obravnavati skozi prizmo dejstva, da je bila prodana v javnem postopku, ki ga korigira sodišče in pri tem izvaja oblastne naloge. Premoženje stečajnega dolžnika je torej res prodajal stečajni upravitelj, ki ga je pri tem nadziral in mu dajal navodila predsednik stečajnega senata. O prodaji premoženja je stečajni upravitelj - kot pravilno navaja pritožnica - v imenu stečajnega dolžnika tudi sklenil pogodbo, vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni, da je tožena stranka v tem primeru odgovorna zaradi zatrjevane (nepravočasne) izpolnitve te pogodbe s strani upravitelja in senata. Tožena stranka v tem primeru ne odgovarja po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti. Njeno odgovornost je zaradi oblastne narave ravnanja mogoče utemeljiti kvečjemu na določilu 26. člena Ustave RS.
Na podlagi prodaje premoženja v stečajnem postopku, ki je opravljena na podlagi javnega zbiranja ponudb, kupec pridobi lastninsko pravico na originaren način. Izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila tako ni pogoj za pridobitev lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009792
ZIZ člen 64, 65. ZPP člen 41, 44, 161. SPZ člen 23, 40, 49, 267. ZZK-1 člen 40, 41. ZTLR člen 33.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor tretjega - odlog izvršbe - tožba za nedopustnost izvršbe - procesne predpostavke - lastninska pravica na predmetu izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - pričakovana pravica - izvršba na nepremičnini - prisilna zastavna pravica - pogodbena zastavna pravica - odtujitev stvari med pravdo - vrednost spornega predmeta - priznanje stroškov postopka - povrnitev pravdnih stroškov - sosporniki na aktivni ali pasivni strani - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - listina za vpis lastninske pravice - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - pričakovana lastninska pravica - veljavnost pravnih poslov - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - pravno varstvo
Tretji (načeloma) ne more v pravdnem postopku za nedopustnost izvršbe izpodbijati veljavnosti zastavne pogodbe, razen če je bila ta pogodba sklenjena z nedovoljenim namenom, da bi se tretji osebi (kupcu) preprečila pridobitev neobremenjene nepremičnine, in je zato nična.
Že na podlagi vpisane solastnine tožnikov v zemljiško knjigo, je torej mogoč sklep, da je treba presojati nedopustnost izvršbe za vsakega tožnika posebej, izvršba pa je lahko nedopustna glede posameznega tožnika le v višini njegovega solastniškega deleža, kot je vpisan v zemljiško knjigo ali pa v obsegu dejanske etažne lastnine. Okoliščina, da toženci v izvršilnem postopku zahtevajo izvršbo na celotno nepremičnino, ni odločilna oziroma je odločilna le v toliko, da izvršba ne bo dopustna v obsegu oziroma na tistem delu nepremičnine, ki je last posameznega tožnika.
Razpolagalni pravni posel je temeljna predpostavka za prenos oziroma pridobitev lastninske pravice, zato je potreben tudi takrat, ko nepremičnina (še) ni vpisana v zemljiško knjigo. Za pravno veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini je potreben veljavni zavezovalni in razpolagalni pravni posel, ne pa posest na nepremičnini ali pa pričakovanje (upanje), da bo tretji pridobil lastninsko pravico.
Tudi navidezna solastnina oziroma dejanska etažna lastnina je predmet pravnega varstva, če je bila pridobljena pred trenutkom, ko je bila pridobljena zastavna pravica.
Če bi odtujitev stvari na strani tožnika (tretje osebe) med pravdo pomenila, da je treba zato tožbeni zahtevek zoper toženca (upnika) zavrniti (ker tožnik ni prilagodil tožbenega zahtevka, da je izvršba nedopustna na predmetu izvršbe, ki je last novega pridobitelja ali pa že iz razloga, ker tožnik nima več tudi ne procesne legitimacije), bi se lahko izkazalo, da je uspeh toženca kot upnika zgolj navidezen. Nov pridobitelj bi v izvršilnem postopku lahko vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, ob zavrnitvi ugovora pa bi imel procesno upravičenje, da vloži tožbo za nedopustnost izvršbe zoper upnika. Civilnopravni učinki sodbe se bodo nanj raztezali le, če bo imel možnost sodelovanja v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010459
ZIZ člen 20a. ZPP člen 274, 308, 319, 339, 339/2, 339/2-12.
procesne predpostavke za obravnavo tožbe - zavrženje tožbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - sodna poravnava - terjatev utemeljena na izvršljivem notarskem zapisu - terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu - res transacta kot procesna ovira za sojenje - ničnost notarskega zapisa - poslovna sposobnost - nerazsodnost
Zaradi podobnosti med terjatvijo iz izvršljivega notarskega zapisa in terjatvijo, ki temelji na sodni poravnavi, pride v poštev analogna uporaba določbe 274. člena ZPP, po kateri je sklenjena sodna poravnava ovira za sojenje, njen obstoj pa ima za posledico zavrženje tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009775
ZIZ člen 270, 272. ZPP člen 87, 87/3, 337, 337/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pooblaščenec - pooblastitelj - pooblastilno razmerje - sposobnost podeliti pravdno pooblastilo - upravnik kot pooblaščenec - zastopanje etažnih lastnikov - naloge upravnika - tožba za ugotovitev lastninske pravice - dovoljena pritožbena novota - pogoj nekrivde
Med opravljanje nalog upravnika ne sodi vlaganje zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice. Posledično upravnik ne more pooblastiti odvetnika za vložitev tožbe za ugotovitev lastninske pravice.
nujna pot - smotrnost poteka nujne poti - načelo sorazmernosti - pomanjkljivi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Določbi 88. in 89. člena SPZ uzakonjata ustavno načelo sorazmernosti, ki ureja harmonizacijo dveh nepremičninskih interesov, interesa predlagatelja in interesa nasprotnega udeleženca. Za odgovor na vprašanje, kdaj gre za nesorazmeren poseg v pravico nasprotnega udeleženca, je poleg intenzivnosti posega v lastninsko pravico, odločilnega pomena tudi položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto. Da gre pri parcelni številki 123/8 k. o. X v lasti nasprotnih udeležencev za dvorišče, v postopku ni sporno. Da naj nujna pot ne bi potekala preko dvorišč, o čemer je sodna praksa ustaljena, je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo tudi prvostopenjsko sodišče. Vendar pa ta prepoved ni absolutna, kar je prav tako upoštevalo sodišče prve stopnje. Dovolitev tovrstne nujne poti je povezana z ugotavljanjem sorazmernosti. Prvostopenjsko sodišče je zapisalo, da so koristi, ki jih bosta imela predlagatelja, večje v primerjavi s škodo, ki je nastala nasprotnim udeležencem. Pri tem ni opravilo tehtanja sorazmernosti posega v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev, niti ni obrazložilo, zakaj so koristi predlagateljev večje.
ZDR-1 člen 203, 207, 207/3.. ZDSS-1 člen 6, 44, 44/2.. ZPP člen 180, 180/3.. URS člen 76.. ZKolP člen 3, 3/2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 29, 29/3, 29/3-2.
Panožna kolektivna pogodba nalaga delodajalcu obračun in odvod sindikalne članarine, zato je v zvezi s tem vprašanjem predmetni spor šteti za kolektivni delovni spor po a) točki 6. člena ZDSS-1, ker gre za spor o izvrševanju kolektivne pogodbe. Glede na trditve predlagatelja v predlogu o spornih ravnanjih nasprotnega udeleženca (izvajanje pritiska na člane sindikata s strani nasprotnega udeleženca, nagovarjanje članov predlagatelja k izstopu iz članstva, izpisovanje članov predlagatelja, …) pa se po stališču pritožbenega sodišča predmetni spor (vsaj delno) uvršča tudi med spore o pristojnosti sindikata v zvezi z delovnim razmerji po e) točki 6. člena ZDSS-1. Zatrjevana ravnanja nasprotnega udeleženca bi namreč posegala tudi v avtonomijo sindikata, v pravice delavcev iz delovnega razmerja do svobodnega včlanjevanja v sindikalne organizacije (76. člen URS.) in s tem tudi v pristojnosti sindikata, ki jih ima ta v zvezi s svojimi člani, torej delavci.
ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/1, 343/2, 346, 346/1. ZNP člen 33, 33/3.
prepozna pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - zavrženje pritožbe - iztek roka na dela prost dan - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku
Izpodbijani sklep je bil petemu nasprotnemu udeležencu vročen 10. 11. 2017. Naslednji dan je začel teči 15-dnevni rok za pritožbo, ki se je iztekel v ponedeljek, 27. 11. 2017 (ker je bila 15. dan roka sobota, glej četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožnik je pritožbo vložil priporočeno po pošti 5. 12. 2017, kar je po izteku pritožbenega roka, torej je pritožba prepozna.
vmesna sodba - smučarska nezgoda - organizacija učenja smučanja - krivdna odgovornost učitelja - protipravno ravnanje - odškodninska odgovornost za ravnanje drugega - izvedensko mnenje
Ugotovitvi, da je otrok, ki že glede na svojo starost (in ne le glede na tedanje smučarske sposobnosti) še ni bil sposoben predvidevanja in hitrega reagiranja na neobičajne situacije, potreboval navodila med samo vožnjo, in da mu teh učiteljica zaradi prevelike razdalje ni mogla dati (in mu jih glede na to, da kritične situacije sploh ni opazila, tudi ni dala), dajeta podlago za prepričljiv sklep, da je bilo ravnanje učiteljice, za katerega odgovarja pritožnik, nedopustno in da je podana vzročna zveza med njim in nastankom škode. Če bi vozila v krajši razdalji za učencem, bi imela možnost, da bi se z ustreznimi navodili otroku sproti odzivala na kritične situacije, s tem pa bi bistveno zmanjšala možnost nastanka škode. V takem položaju bi se drugi toženec lahko razbremenil odgovornosti, če bi dokazal bodisi da pravila stroke ne zahtevajo kratke razdalje med učencem in učiteljem, bodisi da so bile otrokove (splošne in smučarske) sposobnosti take, da med vožnjo ni več potreboval navodil. Šele v tem primeru bi bilo mogoče škodni dogodek pripisati naključju, za kar se zavzema drugi toženec.
Ker tožnica tožbe ni umaknila na naroku, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi jo morala razpravljajoča sodnica seznaniti s posledicami umika. Pritožbene navedbe, da je tožbo umaknila z namenom prekinitve postopka, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP), poleg tega iz vloge tožnice izrecno izhaja, da tožbo umika, umika tožbe pa ni možno preklicati.
Sodišče prve stopnje odmerjenih stroškov toženke sicer ni konkretizirano navedlo, je bila pa tožnica s priglašenimi stroški toženke seznanjena z vročitvijo odgovora na tožbo, ki ji je bil vročen s fikcijo vročitve. Zato bo odmero stroškov obrazložilo pritožbeno sodišče.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009705
ZOZP člen 18, 18/1, 18/2. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 173, 963.
omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - renta za izgubljeno preživljanje - kolizijska pravila - zakonska cesija - odgovornostna zavarovalnica - neposredni zahtevek
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.
V kolikor pa gre za neposredni zahtevek po 85(b). členu Uredbe (ES) št. 883/2004 (na katerega se tožnica ravno tako sklicuje), je treba z gotovostjo ugotoviti, ali lahko tožnica po nemškem pravu zahteva vračilo plačanih vdovskih rent od toženke.