Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim sodiščem (drugi odstavek 208. člena ZPP). V skladu z ustaljeno sodno prakso vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju ne predstavlja razloga za prekinitev postopka. Zato dejstvo, da je tožeča stranka zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju vložila revizijo, ne predstavlja pravne podlage za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00011017
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3.. ZJU člen 24, 24/3.. ZPP člen 8, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da drugi pogoj za zakonitost izredne odpovedi ni izpolnjen, ker je tožnik, kljub priznanju kršitve, 26. 2. 2015 vse do prenehanja delovnega razmerja 23. 6. 2015 opravljal svoje delo. ZDR-1 v tretjem odstavku 110. člena določa, da delodajalec v primeru iz prve, druge in pete alineje prvega odstavka tega člena lahko delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka, torej ne določa, da to mora storiti. Odločitev o tem prepušča delodajalcu, ki ima od ugotovitve razloga za izredno odpoved na voljo tridesetdnevni rok za podajo odpovedi. Poleg tega je treba upoštevati, da ima javni uslužbenec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, glede na določbo tretjega odstavka 24. člena ZJU možnost vložiti pritožbo, ki zadrži izvršitev odločitve o prenehanju delovnega razmerja, tako da javnemu uslužbencu preneha delovno razmerje šele po odločitvi drugostopenjskega organa o njegovi pritožbi zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno opravljanje dela v času od ugotovitve odpovednega razloga do prenehanja delovnega razmerja zaradi pomanjkanja kadrov ne dokazuje, da je bilo nadaljevanje delovnega razmerja možno do izteka odpovednega roka.
odgovor upnika na ugovor tretjega - obrazloženost vloge - povrnitev izvršilnih stroškov
Določila v 6. točki tar. št. 27, ki opredeljuje enotno (najvišjo) nagrado za redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo, lahko pravilno razumemo le, če upoštevamo namensko razlago (nagrada glede na zahtevnost opravila) in argument koherence (zahteva po ujemanju posameznih določb o odvetniški nagradi z zakonskim sistemom pravnih sredstev). Edina zakonska zahteva za odgovor na ugovor tretjega je ta, da upnik poda nasprotovanje ugovoru, s čimer doseže odločitev o zavrnitvi ugovora tretjega, ne da bi se sodišče spuščalo v presojo utemeljenosti (drugi odstavek 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v nadaljevanju ZIZ). Nasprotovanja upnik ni dolžan utemeljiti, s čimer gre za neobrazloženo vlogo, za katero zadošča gola izjava upnika o nasprotovanju. Drugače velja za upnikov odgovor na ugovor dolžnika, ki mora biti obrazložen (tretji odstavek 58. člena ZIZ), sodišče pa nadalje vsebinsko presoja utemeljenost ugovora. Obrazložen mora biti tako ugovor dolžnika, kot tudi ugovor tretjega (drugi odstavek 53. ter prvi in peti odstavek 64. člena ZIZ). Po pojasnjenem odgovor upnika na ugovor tretjega po zahtevnosti ne dosega preostalih vlog v ugovornem postopku iz 6. točke tar. št. 27.
ZPIZ-2B člen 18, 39a, 39a/1.. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 38, 38/3, 398, 398/2, 399.. ZPol člen 87.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Pravica do 20 % starostne pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih, ne pa na pogoje za upokojitev po posebnih predpisih, to je po ZPol v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Določba 399. člena ZPIZ-2 se nanaša izključno le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih in ne na pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009792
ZIZ člen 64, 65. ZPP člen 41, 44, 161. SPZ člen 23, 40, 49, 267. ZZK-1 člen 40, 41. ZTLR člen 33.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor tretjega - odlog izvršbe - tožba za nedopustnost izvršbe - procesne predpostavke - lastninska pravica na predmetu izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - pričakovana pravica - izvršba na nepremičnini - prisilna zastavna pravica - pogodbena zastavna pravica - odtujitev stvari med pravdo - vrednost spornega predmeta - priznanje stroškov postopka - povrnitev pravdnih stroškov - sosporniki na aktivni ali pasivni strani - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - listina za vpis lastninske pravice - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - pričakovana lastninska pravica - veljavnost pravnih poslov - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - pravno varstvo
Tretji (načeloma) ne more v pravdnem postopku za nedopustnost izvršbe izpodbijati veljavnosti zastavne pogodbe, razen če je bila ta pogodba sklenjena z nedovoljenim namenom, da bi se tretji osebi (kupcu) preprečila pridobitev neobremenjene nepremičnine, in je zato nična.
Že na podlagi vpisane solastnine tožnikov v zemljiško knjigo, je torej mogoč sklep, da je treba presojati nedopustnost izvršbe za vsakega tožnika posebej, izvršba pa je lahko nedopustna glede posameznega tožnika le v višini njegovega solastniškega deleža, kot je vpisan v zemljiško knjigo ali pa v obsegu dejanske etažne lastnine. Okoliščina, da toženci v izvršilnem postopku zahtevajo izvršbo na celotno nepremičnino, ni odločilna oziroma je odločilna le v toliko, da izvršba ne bo dopustna v obsegu oziroma na tistem delu nepremičnine, ki je last posameznega tožnika.
Razpolagalni pravni posel je temeljna predpostavka za prenos oziroma pridobitev lastninske pravice, zato je potreben tudi takrat, ko nepremičnina (še) ni vpisana v zemljiško knjigo. Za pravno veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini je potreben veljavni zavezovalni in razpolagalni pravni posel, ne pa posest na nepremičnini ali pa pričakovanje (upanje), da bo tretji pridobil lastninsko pravico.
Tudi navidezna solastnina oziroma dejanska etažna lastnina je predmet pravnega varstva, če je bila pridobljena pred trenutkom, ko je bila pridobljena zastavna pravica.
Če bi odtujitev stvari na strani tožnika (tretje osebe) med pravdo pomenila, da je treba zato tožbeni zahtevek zoper toženca (upnika) zavrniti (ker tožnik ni prilagodil tožbenega zahtevka, da je izvršba nedopustna na predmetu izvršbe, ki je last novega pridobitelja ali pa že iz razloga, ker tožnik nima več tudi ne procesne legitimacije), bi se lahko izkazalo, da je uspeh toženca kot upnika zgolj navidezen. Nov pridobitelj bi v izvršilnem postopku lahko vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, ob zavrnitvi ugovora pa bi imel procesno upravičenje, da vloži tožbo za nedopustnost izvršbe zoper upnika. Civilnopravni učinki sodbe se bodo nanj raztezali le, če bo imel možnost sodelovanja v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00020322
ZPP člen 116, 142, 142/4, 149., 224, 339, 339/2. 339/2-8.. ZST-1 člen 3, 3/1, 3/10.. ZZK-1 člen 120, 120/3, 125a, 125a/7.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - več zavezancev za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - solidarna taksna obveznost - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina
Nasprotna udeleženca, ki sta vložila ugovor skupaj, sta, kar se tiče plačila sodne takse za redni postopek, solidarna dolžnika. Sodišče prve stopnje bi zato moralo z nalogom za plačilo sodne takse k plačilu sodne takse pozvati oba nasprotna udeleženca. Ker je sodišče prve stopnje štelo ugovor nasprotne udeleženke za umaknjen, ker ni bila plačana sodna taksa za ugovor, ne da bi nasprotno udeleženko pozvalo k plačilu sodne takse (pozvalo je le nasprotnega udeleženca), ji s tem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je podana absolutna kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZD člen 144, 144/1, 145, 145/1, 146, 146/4, 214, 214/3.
dediščina - skupnost dedičev - delitev dediščine - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - določitev dednih deležev
Ker se dediči niso sporazumeli o delitvi in načinu delitve oziroma takšnega dogovora niso predložili sodišču, v konkretnem primeru zapuščine ni bilo mogoče razdeliti že v zapuščinskem postopku. Zgolj z določitvijo dednih deležev (in ne deležev na stvareh, ki sodijo v zapuščino) do delitve dediščine ni prišlo, posledično skupnost dedičev ni prenehala, sodišče pa je pravilno odločilo o vknjižbi skupne lastnine.
dogovor o plačilu - dogovor o plačilu odvetniških storitev - plačilo nagrade - pravno svetovanje - zastopanje v denacionalizacijskem postopku - kdaj začne zastaranje teči - nastanek terjatve za plačilo stroškov - ugovor zastaranja - pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji - vrednost nepremičnin - zapadlost terjatve - rok izpolnitve - pripoznava dolga - pripoznava zastarane obveznosti - pretrganje zastaranja
Pravdni stranki sta v Dogovoru o plačilu nagrade izrecno in jasno določili trenutek, ko terjatev za plačilo nagrade zapade v plačilo, to je eno leto po pravnomočnosti odločb, s katerimi pridobi toženka vrednost v naravi. Tožnik bi v skrajnem primeru, če sam ni mogel ugotoviti tržne vrednosti vrnjenih nepremičnin, lahko dobil strokovno pomoč, saj bi bil v nasprotnem primeru institut zastaranja povsem razvrednoten. Sodišče je pravilno zaključilo, da ni utemeljena navedba, da je terjatev lahko nastala oziroma zapadla šele ob pridobitvi poročila o oceni vrednosti nepremičnin, kar je bilo 24. 5. 2012. Nagrado je bilo mogoče oceniti oziroma določiti že prej.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Ker je tožnica v spornih dneh neupravičeno predčasno zapustila delovno mesto, je s tem kršila 33. člen ZDR-1, ki delavcu nalaga vestno opravljanje svojega dela skladno z organizacijo dela in poslovanja delodajalca. Taka kršitev na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - zastavna pravica na nepremičnini - vrednost zapuščine
S tem, ko je sodišče prve stopnje v I. točki izpodbijanega sklepa omejilo dedovanje po pokojnem do višine prejete denarne pomoči in v zavarovanje denarne terjatve ustanovilo zakonito zastavno pravico v korist Republike Slovenije, soglasja dedičev, da želijo povrniti denarno pomoč, pa ni bilo, je ravnalo v nasprotju z določilom 128. člena ZD. Ni mogoče odločati o poplačilu in ustanoviti zakonite zastavne pravice na zapuščini, če dediči s poplačilom denarne pomoči Republiki Sloveniji niso soglašali.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009671
OZ člen 33, 33/5, 350, 352, 352/2, 435. URS člen 26. ZPPSL člen 154, 154/1, 154/5. ZZK-1 člen 89, 89/4, 89/4-1, 96. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/1, 212.
odškodninska odgovornost države - neposlovna odškodninska odgovornost - prodaja v stečajnem postopku - oblastno ravnanje - zastaranje - javno zbiranje ponudb - razpravno načelo - izviren način pridobitve lastninske pravice
Prodajna pogodba z dne 15. 11. 2007 (za nezazidano stavbno zemljišče) med Š. d. o. o. - v stečaju in J. P. s. p. (sedaj tožeča stranka) je bila sklenjena v stečajnem postopku na podlagi javnega zbiranja ponudb in kot takšna ni tipična obligacijskopravna pogodba.
S pritožnico se je nedvomno mogoče strinjati, da je akt prodaje nepremičnine v predmetni zadevi potrebno obravnavati drugače, kot bi ga obravnavali, če bi Š. d. o. o. - v stečaju sporno nepremičnino prodajala sama. Potrebno ga je obravnavati skozi prizmo dejstva, da je bila prodana v javnem postopku, ki ga korigira sodišče in pri tem izvaja oblastne naloge. Premoženje stečajnega dolžnika je torej res prodajal stečajni upravitelj, ki ga je pri tem nadziral in mu dajal navodila predsednik stečajnega senata. O prodaji premoženja je stečajni upravitelj - kot pravilno navaja pritožnica - v imenu stečajnega dolžnika tudi sklenil pogodbo, vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni, da je tožena stranka v tem primeru odgovorna zaradi zatrjevane (nepravočasne) izpolnitve te pogodbe s strani upravitelja in senata. Tožena stranka v tem primeru ne odgovarja po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti. Njeno odgovornost je zaradi oblastne narave ravnanja mogoče utemeljiti kvečjemu na določilu 26. člena Ustave RS.
Na podlagi prodaje premoženja v stečajnem postopku, ki je opravljena na podlagi javnega zbiranja ponudb, kupec pridobi lastninsko pravico na originaren način. Izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila tako ni pogoj za pridobitev lastninske pravice.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - načelo sorazmernosti
Ker toženci svojih dejanj, s katerimi nedvomno vznemirjajo lastninsko pravico tožnice, niti ne zanikajo, je glede na vse povedano utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj svoje terjatve.
ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/1, 343/2, 346, 346/1. ZNP člen 33, 33/3.
prepozna pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - zavrženje pritožbe - iztek roka na dela prost dan - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku
Izpodbijani sklep je bil petemu nasprotnemu udeležencu vročen 10. 11. 2017. Naslednji dan je začel teči 15-dnevni rok za pritožbo, ki se je iztekel v ponedeljek, 27. 11. 2017 (ker je bila 15. dan roka sobota, glej četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožnik je pritožbo vložil priporočeno po pošti 5. 12. 2017, kar je po izteku pritožbenega roka, torej je pritožba prepozna.
Tožnica je v ponovljenem postopku razširila svoj prvotni zahtevek tako, da je izročitev spornih nepremičnin zahtevala ne le od drugega toženca, ampak dodatno še od tretje toženke. Sodišče prve stopnje je to spremembo izrecno dovolilo s sklepom, ki ga je razglasilo na glavni obravnavi. Ker zoper tak sklep ni posebne pritožbe, zadošča, da sodišče razloge zanj navede v obrazložitvi sodbe.
Uveljavljanje dodatnega zahtevka zoper tretjo toženko pomeni objektivno spremembo tožbe. Ne gre za subjektivno spremembo niti za naknadno sosporništvo.
Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka.
Za stroškovno odločitev je bistven končni uspeh v pravdi in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010405
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 198. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
trditveno in dokazno breme - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - hipotetična najemnina - višina koristi - stroški - neprofitna najemnina - neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - uporabnina - izročitev v posest - neposredna posest - posredna posest
Tožeča stranka, ki zahteva nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin, mora v primeru, ko se korist ugotavlja na podlagi hipotetične najemnine, zatrjevati in dokazati, kako bi nepremičnine, če bi jih dobila v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, uporabljala oziroma ekonomsko tržila. Tožena stranka pa mora v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena opredeljeno zatrjevati stroške, ki bi jih imela tožeča stranka z oddajanjem nepremičnin v najem.
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - preživninska obveznost - preživnina - višina preživnine - znižanje preživninske obveznosti - zvišanje preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe otroka - visok življenjski standard - nadpovprečna preživnina - varstvo in vzgoja skupnih otrok - sodba presenečenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - očitna pisna pomota
V obeh pritožbah pravdnih strank je zaznati poudarjen interes, da bi celovitost življenja zajeli v matematične številke in denarne zneske. Sodišče prve stopnje se ni ujelo v zanko matematističnega pravdanja glede višine preživnine, ki ne more predstavljati otrokove največje koristi. Nasprotno, vzpostavilo je ustrezno vrednotno ravnotežje in tehtalo pravnorelevantne okoliščine. Izhajalo je iz materialnih zmožnosti obeh staršev, potreb deklic, upoštevaje njuno starost in dejstvo, da so tožnikovi prihodki v preteklosti omogočali višji življenjski standard.
O sodbi presenečenja je moč govoriti v primeru, če sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede te podlage bistvenega pomena. Čeprav je prisojeni znesek preživnine res nekoliko višji od povprečja, pa zato še ne gre za sodbo presenečenja.
Ni nerazumno sklepanje, da ima tožnik kot bivši rokometaš široko razvejano mrežo poznanstev (tudi v tujini), da mu delodajalec omogoča nadaljnji študij in da je lažje zaposljiv kot povprečen kandidat na trgu, tudi v primerjavi s toženko. Čeprav bi bila morebiti tudi toženka zmožna dodatnega študija, pa je pri tem vendarle bolj omejena, saj je zavezana k skrbi za mladoletni hčerki, ki sta ji zaupani v vzgojo in varstvo. Zato je tožnikov položaj glede možnosti študija bistveno ugodnejši od toženkinega.
Toženkino skrb za mladoletni hčeri, ki sta ji bili zaupani v varstvo in vzgojo, je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena ustrezno ovrednotiti, kar je prvo sodišče, ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti pravdnih strank, tudi storilo.
Pritožnica s sklicevanjem na t. i. nadpovprečno družino ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine preživnine ustrezno upoštevalo tožnikove dobre dohodke. Dejstvo, da je družina v preteklosti živela v tujih državah, in sklicevanje na status, pa nima take teže, kot jo želi prikazati toženka. Tudi za potrebe in stroške deklic, ki jih pritožnica posebej izpostavlja, velja, da numerični oz. računskih pristop ni ustrezen. Ocena potreb deklic je koherentna njihovim potrebam glede na starost, njihovim posebnim potrebam in dobrim finančnim zmožnostim tožnika. Prisojena odškodnina v višini 420,00 EUR za deklico oz. 840 EUR za obe skupaj jima bo omogočila ukvarjanje s prostočasnimi aktivnostmi, tudi tistimi, ki so bile med postopkom izražene, pa jih jima mati ne more omogočiti. Preživnina bo pokrila potrebe po prehrani, obleki in obutvi, tudi če deklici hitro rasteta, kot želi prikazati pritožnica, ter jima je obleko in obutev treba pogosteje kupovati.
solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost povzročiteljev - solidarna odgovornost (alternativna vzročnost) - sodelovanje v pretepu - telesna poškodba povzročena v pretepu - škoda povzročena v pretepu - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - sprememba zagovora na glavni obravnavi - identično dejansko stanje
Za solidarno odškodninsko odgovornost tožencev na podlagi četrtega odstavka 186. člena ZPP mora sodišče ugotoviti, da sta bila med seboj povezana in je škodo povzročil eden izmed njiju, ni pa mogoče ugotoviti, kateri.
Dejstvo, da je bil prvotoženec spoznan za krivega v kazenski zadevi glede povzročitve hude telesne poškodbe, še ne pomeni, da sodišče na podlagi dokaznega postopka v civilnem postopku ne more ugotoviti, da je tudi drugi toženec tožniku povzročil škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009328
OZ člen 239, 243, 243/1, 766, 766/1. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost odvetnika - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - nastanek škode
Predpostavki za nastanek odškodninske odgovornosti odvetnika za škodo, ki nastane stranki zaradi neuspeha v sodnem postopku, sta med drugim obstoj vzročne zveze med odvetnikovim premalo skrbnim ravnanjem ter nastalo škodo ter obstoj same škode. Zato je kot predhodno vprašanje v pravdi na plačilo tovrstne odškodnine treba ugotavljati, ali bi stranka s svojim zahtevkom ob ustreznem profesionalnem ravnanju odvetnika v drugi pravdi sploh lahko uspela. Če bi stranka kljub ustrezno skrbnemu ravnanju odvetnika pravdo vseeno izgubila, pravno priznana škoda ne bi nastala. Dokazno breme za nastanek škode kot posledice nestrokovnega ravnanja odvetnika je na strani oškodovanca, torej tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009775
ZIZ člen 270, 272. ZPP člen 87, 87/3, 337, 337/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pooblaščenec - pooblastitelj - pooblastilno razmerje - sposobnost podeliti pravdno pooblastilo - upravnik kot pooblaščenec - zastopanje etažnih lastnikov - naloge upravnika - tožba za ugotovitev lastninske pravice - dovoljena pritožbena novota - pogoj nekrivde
Med opravljanje nalog upravnika ne sodi vlaganje zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice. Posledično upravnik ne more pooblastiti odvetnika za vložitev tožbe za ugotovitev lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013714
OZ člen 105, 105/2, 239, 239/1, 243, 243/1, 265, 266, 435, 472, 472/2. ZPP člen 7, 212.
poslovna odškodninska odgovornost - povračilo navadne škode in izgubljenega dobička - kršitev pogodbenih obveznosti - prodajna pogodba - predmet prodajne pogodbe - delna izpolnitev - odstopno upravičenje - primeren dodatni rok za izpolnitev - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi - odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe - razpravno načelo - pomanjkljiva trditvena podlaga
Temelj poslovne oziroma pogodbene odškodninske odgovornosti je v kršitvi pogodbene obveznosti, ki bi jo dolžnik moral izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 239. člena OZ).
Načeloma lahko upnik od izpolnitvenega zahtevka odstopi le, če odstopi od pogodbe. Če pri pogodbi ostane, lahko zahteva le izpolnitev in morebitno odškodnino zaradi zamude, ne pa odškodnine za neizpolnitev (odškodnine namesto izpolnitve). OZ pozna tudi izjeme: upnik lahko v nekaterih primerih sam, na dolžnikove stroške, doseže izpolnitev obveznosti, stroške pa uveljavlja kot odškodnino.