nujna pot - določitev nujne poti - čim manjša obremenitev tuje nepremičnine - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Tudi v sodnih postopkih za določitev nujne poti sodišče odloča o zahtevkih v mejah predlogov strank. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora sodišče v primeru, ko na ugovor nasprotne stranke, da bi se lahko ustanovila nujna pot z manjšo obremenitvijo z nepremičnino preko drugega zemljišča, ugotovi, da je ta ugovor utemeljen, pozvati predlagatelja, da kot nasprotno stranko navede lastnika takšne nepremičnine. Če predlagatelj tega ne stori in vztraja pri prvotnem predlogu, sodišča njegov predlog zavrne.
ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12. ZD člen 142.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - ugovorni razlog prenehanja obveznosti - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - načelo formalne legalitete
Bistvo ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ ni v tem, da bi se v izvršilnem postopku znova odpiralo vprašanja obstoja terjatve oziroma njene višine, temveč v tem, ali je terjatev kasneje prenehala. Dolžnika v tem izvršilnem postopku ne moreta več uveljavljati omejitve odgovornosti v skladu z določbo 142. člena ZD, ta ugovorni razlog bi lahko uveljavljala le v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
delna pokojnina - višina - prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik - samozaposlena oseba
Pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te podatke zagotavljajo pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci podatkov in zavezanke ali zavezanci za vložitev prijav podatkov o zavarovanju, opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco (140. člen ZPIZ-2). Samozaposlene osebe so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca iz 15. člena ZPIZ-2, kakor zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009895
ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 943, 943/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1, 52/1-3.
sposobnost biti stranka - napačen naslov - takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - odškodnina - zavarovalnina - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - potreben čas za ugotovitev obstoja obveznosti - poskus goljufije - plačilna zamuda zavarovalnice - zakonske zamudne obresti - nagrada in stroški izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tožena stranka je ugovarjala, da je bil zaradi utemeljenega suma, da predstavlja zavarovalni primer poskus goljufije, zaradi katerega je tekel kazenski postopek, za ugotovitev obstoja obveznosti potreben določen čas. Res mora zavarovalnica, ki se poklicno ukvarja z zavarovalniškimi posli, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ugotoviti, ali njena odgovornost obstaja, a utemeljen sum poskusa goljufije in toženkino zanašanje na policijski zapisnik ter kazensko ovadbo, vsekakor predstavljajo situacijo, ki do njenega razčiščenja utemeljeno odlaga zavarovalničino zamudo.
Trajanje ustnega podajanja izvedenskega mnenja ni bistveno za presojo zahtevnosti priprav na ustno podajanje. Za priprave na ustno podajanje zelo zahtevnega izvedenskega mnenja bi bilo sicer možno priznati nagrado za priprave za manj zahtevno mnenje, a le v primeru, če bi to utemeljevale kakšne posebne okoliščine, na primer to, da se pripombe nanašajo zgolj na manjši del mnenja, ki je njegov enostavnejši del.
Razlogi si v precejšnji meri nasprotujejo tedaj, ko je v posledici onemogočena seznanitev z vsebino sodne odločbe in/ali, ko je za to onemogočen njen dejanski ali pravni preizkus.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pooblaščencu stranke ni mogoče očitati malomarnosti ali celo naklepa, če ne predlaga zaslišanja stranke po sodnem tolmaču, če mu stranka sama zatrdi, da razume in govori slovensko, pa se na naroku izkaže, da slovensko ne govori (dovolj dobro) oziroma tako, da bi jo razumela tudi nasprotna stranka. V predmetni zadevi je pritožnik ravnal v okviru svoje dolžne skrbnosti, saj glede na okoliščine primera (tožničina trditev, da slovensko zna in da ne potrebuje tolmača, dejstvo, da je bila rojena in je delala v Republiki Sloveniji ter dotedanja komunikacija z njo) ni mogoče od njega zahtevati še dodatnega preverjanja tožničinega znanja slovenskega jezika. Zato je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno naložilo separatne stroške tožene stranke za narok, na katerem bi morala biti zaslišana tožnica, pa to ni bilo mogoče brez sodnega tolmača, takratnemu pooblaščencu tožnice.
ZDR-1 člen 33, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je s tem, ko je v spornih dneh na stroške tožene stranke točil gorivo v kanistre, tako točenega goriva pa ni porabil za potrebe tožene stranke, temveč si ga je protipravno prisvojil, huje kršil zakonske obveznosti o vestnem opravljanju dela (33. člen ZDR-1) in o prepovedi škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1). S svojim ravnanjem je izpolnil tudi vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem in tretjem odstavku 209. člena KZ-1. Kaznivo dejanje po citirani določbi stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko goriva, kupljenega s službeno plačilno kartico, ni porabil v korist delodajalca, temveč si ga je protipravno prilastil, izpolnil vse zakonske znake navedenega kaznivega dejanja. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana tožniku tudi po četrti alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in da je tožnik izostal z dela pri toženi stranki več kot 5 dni zaporedoma, da se tožnik na delo k toženi stranki ni vrnil, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil tožene stranke, čeprav ti to moral in mogel storiti, ni odločilnega pomena dejstvo, da tožnik na delo k toženi stranki v spornem obdobju ni prišel iz upravičenih razlogov. S tem, ko je toženi stranki predložil potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela zaradi bolezni, iz katerega je izhajala upravičena zadržanost od dela le za 31. 1. 2017, ni izpolnil svoje obveznosti obveščanja o razlogih za svojo odsotnost tudi za obdobje od 1. 2. 2017 dalje. Zato je bil za podajo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjen zakonski razlog iz četrte alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/2. ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 404, 404/3.
postopek prisilne likvidacije - prenehanje družbe - razlogi za prenehanje - predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - začetek postopka po uradni dolžnosti - nedelujoče poslovodstvo
Sodišče lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog ali po uradni dolžnosti, ne more pa ga začeti „na predlog po uradni dolžnosti“. V odvisnosti od tega, ali postopek začne na predlog ali po uradni dolžnosti, presoja tudi pogoje za začetek postopka prisilne likvidacije.
V primeru iz tretje alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1, torej če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev, se tako na podlagi tretjega odstavka 404. člena ZGD-1 lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog upnika ali delničarjev, ki predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema. Izjava je nepreklicna, zato je kasneje ni mogoče enostransko spremeniti. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku. Dedna izjava tudi ne more biti delna, temveč se mora nanašati na celoten dedni delež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010129
ZUreP-1 člen 105. ZNP člen 97, 104. ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6. ZUJF člen 168, 168/2.
odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - določitev tržne vrednosti razlaščene nepremičnine - primerljiva tržna vrednost nepremičnine - izvedensko mnenje - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - stroški postopka - kilometrina - potni stroški stranke - potni stroški pooblaščenca stranke - potrebni stroški
Zmotna je pritožničina domneva, da si sodišče določbo tretjega odstavka 105. člena ZUreP-1 razlaga tako, da je določitev vrednosti razlaščenih nepremičnin prepuščena le za to registriranim cenilcem. Sodišče je določilo odškodnino na podlagi izvedenih dokazov in tega ni prepustilo izvedencu.
ZEPDSV člen 18, 19.. OZ člen 347.. ZDR-1 člen 144.
nadurno delo
Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev, da bi morala tožena stranka hraniti (in sodišču predložiti) evidenco izrabe delovnega časa in stroškov dela, oprlo na določbe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). Iz teh določb izhaja, da mora delodajalec med drugim voditi tudi evidenco o izrabi delovnega časa, torej tudi podatke o opravljenih nadurah (18. člen ZEPDSV). Tudi ta evidenca se hrani kot listina trajne vrednosti, delodajalec pa jo je dolžan predložiti na zahtevo pristojnega organa (19. člen ZEPDSV). Tožena stranka bi s predložitvijo teh listin, ki jih je bila na podlagi zakona dolžna trajno hraniti, lahko dokazovala, da tožnik vtoževanih nadur ni opravil. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo trditvam in dokaznim predlogom tožnika o številu opravljenih nadur v vtoževani višini posamične nadure.
Izvedenci so ocenili, da pri tožnici niso izčrpani vsi ukrepi zdravljenja oziroma rehabilitacije, in da jo je potrebno vključiti v predlagani interdisciplinarni tim za fibromialgijo, prav tako pa ustrezno psihoterapevtsko obravnavo in jo šele na to ponovno oceniti na invalidski komisiji, kolikor bo to potrebno. Posebej je izvedenec pojasnil, da mora po doktrini ocenjevanja vsak tak bolnik biti ocenjen v predlaganem interdisciplinarnem timu. Ker tožnica v interdisciplinarnem timu doslej še ni bila obravnavana, takšne doktrine ocenjevanja ni mogoče obiti, dodatno, ker je ugotovljeno, da tožnica tudi ni bila doslej deležna ustrezne psihoterapevtske obravnave. Ker bo šele po takšni detajlni obravnavi tožnice, pri njej oceniti, ali je pri njej prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ali pa je še podana preostala delovna zmožnost, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Določba 174. člena ZD v prvem odstavku določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Ta določba, niti kakšne druge določbe ZD, vključno s tistimi, v katerih je urejena kaduciteta, ne določajo, da bi v zapuščinskih postopkih, ko gre za ediktalni postopek po 9. členu ZD, Republika Slovenija bila oproščena plačila sodnih stroškov. Pritožbeni očitki, da kaducitetna upravičenka ni dolžna nositi stroškov oklica, ker je sodišče prve stopnje le tega dolžno objaviti po uradni dolžnosti, niso utemeljeni. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da se oklic ne objavi na predlog stranke temveč po uradni dolžnosti, lahko namreč vpliva le na to, kdo je dolžan za stroške oklica založiti predujem, na pa tudi, kdo jih je dolžan nositi v končni posledici.
Za tožnika je glede koriščenja letnega dopusta veljal prvi odstavek 20. člena ZNOMCMO, ki poudarja izrabo letnega dopusta, upoštevajoč delovne potrebe misije in navodila vodstva misije. Operativno določilo, ki se šteje kot navodilo misije o načinu koriščenja dopusta, je tožniku po vsakem dopolnjenem mesecu dela na misiji dovoljevalo zgolj koriščenje, ne pa posebno priznanje dodatnih dni letnega dopusta. Niti iz SOP (Standardni operativni postopki o organizaciji delovnega časa) ne iz kakšnega drugega predpisa ne izhaja podlaga za odmero dodatnega letnega dopusta, poleg tistega, odmerjenega po nacionalni zakonodaji.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje - ugovor zastaranja - zaključek zdravljenja - vzročna zveza - izvedensko mnenje - posttravmatska stresna motnja
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da z odlašanjem z operacijo tožnik ne more odložiti pričetka teka zastaralnega roka. Zgolj dejstvo, da je bil kirurški poseg na ustnici, ki je bil potreben zaradi poškodbe, ki jo je tožnik utrpel v obravnavanem škodnem dogodku, izveden 21. 3. 2012, ne zadostuje za zaključek, da je bilo zdravljenje končano šele tedaj. Ni nepomembno, da je bila operacija svetovana tožniku že januarja 2010. Dejstvo, da je šel po napotnico zanjo več kot leto in pol kasneje, ne daje podlage za sklep, da zdravljenje poškodb, za katere odgovarja toženkin zavarovanec, ni bilo končano v februarju 2010. Izvedenčevo mnenje o zaključku zdravljenja je bilo podano z vidika stroke, v pristojnosti sodišča pa je pravno ovrednotenje njegovega mnenja.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožba je bila vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno. Zato jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011409
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/2. ZKP člen 164, 266.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - izvedenstvo - pravica do obrambe
Ni se strinjati s pritožnikom, ko zaradi, po njemu nezakonito odvzetega/zavarovanega brisa z obdolženčevega penisa, sodba ne bi smela temeljiti na ugotovitvah Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Čeprav je res, da gre pri navedenem opravilu za eno izmed zdravniških dejanj po drugem odstavku 266. člena ZKP, odredba, na katero opozarja pritožnik, ni pogoj za dovoljenost tega dejanja.
Pravica do obrambe; preizkus poročila o preiskavi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012208
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 147, 171, 171/1.. ZVZD-1 člen 5, 5/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - soprispevek oškodovanca
Prva toženka je z organizacijo delovnega procesa na način, da se je moral tožnik pred začetkom dela zglasiti pri izmenovodski mizi, ki je bila nepravilno postavljena tik ob transportni poti, in s tem, ko v proizvodni hali ni ustrezno označila peš poti, po katerih bi delavci lahko varno hodili, kršila določbo drugega odstavka 5. člena ZVZD-1. V skladu s to določbo je bila dolžna izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev in ustrezno organiziranostjo. Zato je prva toženka za obravnavani škodni dogodek krivdno odškodninsko odgovorna.
Sodišče prve stopnje je krivdno odgovornost prve toženke pravilno utemeljilo tudi z ugotovitvijo, da bi njen delavec, ki je v trenutku škodnega dogodka upravljal s spornim samovoznim delovnim strojem, bodisi s hupanjem bodisi s kakšnim drugačnim opozorilom, moral skupino delavcev na transportni poti opozoriti na bližajoči se voziček, pa tega ni storil.
invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen - poškodba pri delu
Pri vprašanju vpliva zdravstvenih težav na tožnikovo invalidnost gre za medicinsko vprašanje. V izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da je v tožnikovem primeru vzrok nastanka III. kategorije invalidnosti 80 % bolezen in 20 % poškodba pri delu.