vzpostavitev etažne lastnine - lastninjenje premoženja sindikatov - pravica uporabe družbene lastnine - lastninjenje družbene lastnine - pravni temelj za pridobitev lastniške posesti - pridobitev lastninske pravice na originaren način - zavezovalen in razpolagalen pravni posel - delitev premoženja - ugotovitvena odločba - garaža
Zaradi originarnega načina pridobitve lastninske pravice je pritožbeno navajanje, da bi morali predlagatelji predložiti ustrezne listine, iz katerih bi izhajalo, da je bil za to garažno enoto sklenjen ustrezen zavezovalen in razpolagalen posel, brezpredmetno.
plačilo razlike plače - napredovanje - javni uslužbenec
Po prvem odstavku 7. člena ZUPPJS15, ne glede na določbe 16. in 17. člena ZSPJS (ki se nanašajo na napredovanje) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov, javni uslužbenci, ki napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv v letu 2016, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom šele s 1. decembrom 2016. Zato tožniku razliko v plači ni možno priznati že od 1. 4. 2016, ko je izpolnil pogoje za napredovanje, ampak šele od 1. 12. 2016.
vznemirjanje lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - odvodnjavanje fekalnih in meteornih voda - odvajanje padavinskih in fekalnih voda - obremenitev nepremičnine - služnostna pravica - priposestvovanje služnostne pravice - tek priposestvovalne dobe - dobra vera pridobitelja - obremenitev lastninske pravice s služnostjo
Če je pridobitelj služeče nepremičnine v dobri veri, da nepremičnina ni obremenjena s služnostjo, nevknjižena služnost preneha. Lastnik gospodujoče nepremičnine zato ne more uspeti z ugovorom priposestvovane služnosti. Za presojo, ali je zahtevek v delu, v katerem se nanaša na prepoved poseganja v parcelo 2 z odvodnjavanjem meteornih in hudourniških voda, utemeljeljen, je torej pomembno, ali je bil tožnik ob pridobitvi parcele v dobri veri, da ni bila obremenjena s služnostjo.
obseg in višina škode - dokazovanje z izvedencem - ponovitev dokaza z izvedencem - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po tem, ko prvostopenjsko sodišče pomanjkljivosti izvedenskega mnenja niti z zaslišanjem izvedenca ni moglo odpraviti, bi moralo dokazovanje ponoviti z novim izvedencem. Za cenitev škode, ki je nastala s poškodovanjem osebnega avtomobila VW Golf, letnik 1996, s 140.000 prevoženimi kilometri, je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga.
ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12. ZD člen 142.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - ugovorni razlog prenehanja obveznosti - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - načelo formalne legalitete
Bistvo ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ ni v tem, da bi se v izvršilnem postopku znova odpiralo vprašanja obstoja terjatve oziroma njene višine, temveč v tem, ali je terjatev kasneje prenehala. Dolžnika v tem izvršilnem postopku ne moreta več uveljavljati omejitve odgovornosti v skladu z določbo 142. člena ZD, ta ugovorni razlog bi lahko uveljavljala le v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Določba 174. člena ZD v prvem odstavku določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Ta določba, niti kakšne druge določbe ZD, vključno s tistimi, v katerih je urejena kaduciteta, ne določajo, da bi v zapuščinskih postopkih, ko gre za ediktalni postopek po 9. členu ZD, Republika Slovenija bila oproščena plačila sodnih stroškov. Pritožbeni očitki, da kaducitetna upravičenka ni dolžna nositi stroškov oklica, ker je sodišče prve stopnje le tega dolžno objaviti po uradni dolžnosti, niso utemeljeni. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da se oklic ne objavi na predlog stranke temveč po uradni dolžnosti, lahko namreč vpliva le na to, kdo je dolžan za stroške oklica založiti predujem, na pa tudi, kdo jih je dolžan nositi v končni posledici.
nujna pot - določitev nujne poti - čim manjša obremenitev tuje nepremičnine - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Tudi v sodnih postopkih za določitev nujne poti sodišče odloča o zahtevkih v mejah predlogov strank. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora sodišče v primeru, ko na ugovor nasprotne stranke, da bi se lahko ustanovila nujna pot z manjšo obremenitvijo z nepremičnino preko drugega zemljišča, ugotovi, da je ta ugovor utemeljen, pozvati predlagatelja, da kot nasprotno stranko navede lastnika takšne nepremičnine. Če predlagatelj tega ne stori in vztraja pri prvotnem predlogu, sodišča njegov predlog zavrne.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-7, 65/2, 118, 118/7.. ZUP člen 1, 1/1.
brezposelnost - denarno nadomestilo
V 118. členu ZUTD je sicer določen postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe, zato je potrebno na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Že ZUTD v 7. odstavku 118. člena eksplicitno določa, da organ odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti. ZUP pa v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v tako odločbo. Seveda le pod pogoji in na način, ki ga določa zakon. Zaradi pravne varnosti je že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - opustitev vložitve ugovora - opustitev vložitve pravnega sredstva - pasivnost stranke - skrivanje in odtujevanje premoženja - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - fiktiven pravni posel
Postopanje toženke, ki je v izvršilnem postopku opustila vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, predstavlja subjektivno delovanje dolžnice v smeri odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, z namenom onemogočiti ali precej otežiti uveljavljanje upnikove terjatve.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2. OZ člen 335, 335/1, 369, 369/2, 344, 346, 569.
posojilna pogodba - nesporna dejstva - nezanikana dejstva - priznana dejstva - dokazovanje - pripoznava dolga - ugovor zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - čas, ki je potreben za zastaranje - stranske terjatve
Točnost nespornih dejstev bi sodišče lahko preverjalo samo v primeru suma na nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom. Sodišče prve stopnje, ki se je ukvarjalo z ugotavljanjem nespornih dejstev, je kršilo procesna pravila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00009818
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 215, 285. SPZ člen 220, 213, 213/1, 222, 222/1, 223, 223/1. ZOdvT člen 14, 19.
stvarna služnost poti - prenehanje stvarne služnosti - primarni tožbeni zahtevek - prenehanje služnosti na podlagi zakona - osvoboditev služnosti - podredni tožbeni zahtevki - prenehanje služnosti na podlagi odločbe - bistveno spremenjene okoliščine - nekoristnost služnosti - neizvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - pravočasne trditve - prepozne trditve - neprerekana dejstva - pravilo o dokaznem bremenu - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz - obseg izvrševanja služnosti - odmera odvetniških stroškov - nagrada za ponovljen postopek
Za prenehanje služnosti na podlagi 222. člena SPZ ni odločilno, ali je bila tožena stranka leta 2005, ko je kupila gospodujočo nepremičnino, dobroverna, saj njen subjektiven odnos nima pravno relevantnega vpliva.
Izvrševanje služnosti poti je prvi objektivni zunanji znak za presojo njene koristnosti, vendar neizvrševanje služnosti poti v določenem obdobju nujno ne pomeni, da služnost sploh ni (več) koristna. Služnost poti za gospodujočo nepremičnino je še vedno koristna.
V obravnavani zadevi ne gre za ponovljen postopek, saj odločitve o podrednem zahtevku doslej še ni bilo in gre zgolj za nadaljevanje istega postopka glede podrednega zahtevka, o katerem prej še ni bilo meritorno odločeno. Odvetniku pripada ena sama nagrada za postopek tudi za ponovljen postopek, kar velja tudi za materialne stroške.
Vložena pritožba je bila v celoti fotokopirana, vključno s podpisom stranke. Ker tako ni bila podpisana, jo je sodišče pravilno zavrglo. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe glede vračanja nepopolnih vlog v dopolnitev, na kar je bila tožnica v pravnem pouku poučena, kakor je bila poučena tudi o obveznih sestavinah pritožbe.
denarna kazen za pričo - pravilna vročitev sodnih pisanj - vabilo na narok za glavno obravnavo - neopravičen izostanek z naroka
Okoliščina, da se je priča dogovorila za sestanek v tujini, pri čemer ta ni bil neodložljiv, ni razlog, ki bi ga sodišče štelo za opravičeno odsotnost priče z glavne obravnave, o kateri je bila priča pravilno in pravočasno obveščena ter tudi poučena o posledicah, če se glavne obravnave ne udeleži in svoje odsotnosti ne opraviči z opravičljivim razlogom. Sicer pa pritožnik tudi ni predložil prav nobenega dokazila, s katerim bi podkrepil svoja pritožbena izvajanja v zvezi z navedenim. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pritožnik neupravičeno izostal z glavne obravnave, na katero je bil v redu povabljen, ter mu na podlagi tretjega odstavka 309. člena ZKP pravilno izreklo denarno kazen, določeno v prvem odstavku 78. člena istega zakona.
ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1. ZD člen 12, 163.
predhodno vprašanje - dedovanje kot predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka - smrt stranke med postopkom - smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - dedna transimisija
Gre za predhodno vprašanje, kdo so dedičevi dediči.
Ali bo sodišče samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, je predmet presoje sodišča. Praksa je glede tega različna, saj prekinitev postopka ni obligatorna. Odločitev o prekinitvi postopka je odvisna od okoliščin vsakokratnega primera. Prekinitev enega zapuščinskega postopka je lahko smotrna, če sta ista dediča v nenehnih sporih, medtem ko drugi zapuščinski postopek teče in v času odločanja o prekinitvi tega postopka še ni gotovo, kako se bo zaključil.
Po ustaljeni sodni praksi, pripadniku Slovenske vojske na misiji v tujini, ki vsaj en dan v tednu ni v celoti prost vseh svojih obveznosti, pripada odškodnina za neizrabljeni tedenski počitek.
Vse okoliščine pogodbenega razmerja med pravdnima strankama ustrezajo javnonaročniškemu razmerju, ki ga urejajo določbe ZJZP oziroma razmerju javnega naročila gradnje, ki ga je v spornem obdobju urejal ZJN.
ZJN-2 je v 110. členu določal sankcije za kršitve pravil o javnem naročanju, in sicer med ostalim, da so pogodbe nične, če so sklenjene brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določbah tega zakona moral izvesti. ZJN-2 je v tem primeru določal najstrožjo sankcijo civilnega prava, to je ničnost pravnega posla. Ker ZJN-2 ničnosti podrobneje ni urejal, se za njeno uveljavljanje in posledice uporabljajo splošne določbe o ničnosti pogodb, ki jih vsebuje OZ.
Stavbna pravica lahko preneha le na podlagi dogovorjenega časa, predčasno pa le na podlagi sporazuma ali zaradi kršitev imetnika stavbne pravice.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 179, 179/1.. ZDR člen 184.. OZ člen 239, 239/2, 240.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - uporaba službenega vozila v zasebne namene - diskriminacija - trditveno in dokazno breme
Trditveno breme glede obstoja diskriminacije je na delavcu. Ta mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, pač pa tudi, da je bila razlog neenake obravnave ena od v zakonu naštetih okoliščin. Trditve morajo biti dovolj verjetne, da opravičujejo domnevo kršitve prepovedi diskriminacije. Šele ko delavec postavi ustrezne trditve, je delodajalec tisti, ki mora na podlagi obrnjenega dokaznega bremena dokazati, da do kršitve prepovedi diskriminacije ni prišlo.
Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje navedel, da je imel v skladu z 8. členom pogodbe o zaposlitvi pravico do uporabe službenega vozila tudi v zasebne namene, in da je tožena stranka to njegovo pravico kršila od spornega dne dalje, ko mu ni več omogočala, da bi službeno vozilo uporabljal tudi v zasebne namene, zaradi česar mu je nastala vtoževana škoda. Tožnik je s takšnimi navedbami podal zadostno in dovolj konkretizirano trditveno podlago o protipravnosti ravnanja tožene stranke, tj. o kršitvi pogodbenih obveznosti tožene stranke. Tožena stranka je bila zato tista, ki je bila dolžna podati ugovorne trditve, da je bodisi tožniku v resnici omogočala uporabo službenega vozila v zasebne namene bodisi, da so obstajali konkretni razlogi, da mu te uporabe ni bila dolžna omogočiti.
izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba sredstev - dokazila
Tožnik, na katerem je dokazno breme, da bi dokazal, da je CSD pravočasno obvestil o namenski porabi dodeljene izredne denarne socialne pomoči, tega ni uspel dokazati. V takem primeru, ko namenska poraba predhodno dodeljene izredne denarne socialne pomoči ni bila dokazana v roku 45 dni po njenem prejetju, tožnik ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile. V danem primeru za tak primer ne gre.
ZUP člen 260, 260, 260/1, 260/1-1, 261, 261/1.. ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-2, 65/2, 118, 118/7.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - obnova predsodnega upravnega postopka
V 118. členu ZUTD je sicer določen postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe, zato je potrebno na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Že ZUTD v 7. odstavku 118. člena eksplicitno določa, da organ odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti. ZUP pa v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v tako odločbo. Seveda le pod pogoji in na način, ki ga določa zakona. Zaradi pravne varnosti je že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.
Po stališču pritožbenega sodišča zakonski pogoji za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 17. 2. 2015, po uradni dolžnosti niso izpolnjeni in sta izpodbijana posamična upravna akta že iz tega razloga nezakonita. V obravnavanem primeru namreč za izdajo odločbe v obnovi postopka ni izpolnjen pogoj, da organ, ki je vodil postopek izdaje odločbe z dne 17. 2. 2015 brez svoje krivde ni vedel za obravnavano dejstvo oziroma ni mogel pridobiti obravnavanega dokaza, ni izpolnjen.
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje so stroški prisilnega privoda nastali po krivdi obdolženca, ki ni dvignil sodnega pisanja, o katerem je bil pravilno obveščen, vsled česar je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se vročitvi sodnih pisanj izmika ter odredilo prisilni privod obdolženca zaradi njihove vročitve obdolžencu. Premoženjsko stanje obdolženca namreč ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče obdolženca oprostiti plačila teh stroškov.