spor majhne vrednosti - stečajni postopek - izpodbojna pravna dejanja - razveljavitev učinkov pogodbe o asignaciji - plačilo DDV - nujna plačila - subjektivni pogoj izpodbojnosti
Zgolj zaradi tega, ker se je dolg tožeče stranke do tožene stranke (ki je bil poravnan z izpodbijanimi asignacijami) nanašal na plačilo DDV, ne moremo reči, da učinkov plačil, izvedenih na podlagi spornih asignacij, ni dovoljeno razveljaviti oziroma da asignacije z dne 12. 4., 14. 4. in 21. 3. 2016 niso izpodbojne. Pravnega dejanja stečajnega dolžnika, ki je predmet presoje v tem postopku, namreč ni mogoče subsumirati pod določbo 273. člena ZFPPIPP. Ni mogoče reči, da gre za nujno plačilo v smislu drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP (pri čemer je potrebno poudariti, da tudi plačila, ki jih kot nujna za redno poslovanje družbe po nastopu insolventnosti opredeljuje 34. člen ZFPPIPP, samo zato še niso neizpodbojna).
pogojno priznanje terjatev - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - pravočasnost tožbe
Po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic ne more biti pogojno, zato je šteti, da je stečajni upravitelj ločitveno pravico in terjatev prerekal. Tožeča stranka pa tožbenega zahtevka za uveljavitev prerekane ločitvene pravice ni postavila pravilno, tako kot ji to nalaga določba prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP, saj je s tožbo pravočasno uveljavljala le zahtevek na ugotovitev obstoja ločitvene pravice tožeče stranke na nepremičninah tožene stranke, morala pa bi vložitvi zahtevek za uveljavitev ločitvene pravice, to je dajatveno tožbo z zahtevkom naj sodišče stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Tožeča stranka je sicer z vlogo z dne 29. 10. 2015, kar je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, po poteku enomesečnega prekluzivnega roka po objavi sklepa o preizkusu terjatev 13. 8. 2015 in to pritožbeno ni izpodbijano, tožbo dopolnila z novim zahtevkom za uveljavitev ločitvene pravice oblikovanim v skladu z določbo prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP. S tem procesnim dejanem pa je tožena stranka poleg obstoječega ugotovitvenega tožbenega zahtevka uveljavljala drug, dajatveni tožbeni zahtevek, kar je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in temu pritrjuje tudi tožeča stranka v pritožbi, sprememba tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP). Ker je spremenjeno tožbo vložila po izteku enomesečnega materialnega prekluzivnega roka določenega v 305. členu ZFPPIPP je skladno z določbo 1. točke četrtega odstavka 305. člena ZFPPIPP njena ločitvena pravica prenehala.
zapadlost terjatve - sodna poravnava - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem kakšna obveznost je dolgovana in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. Vsi elementi za določitev obsega obveznosti morajo izhajati iz samega izvršilnega naslova. Ugotavljanje plačil na podlagi te pogodbe je terjalo dodatno vsebinsko odločanje izvršilnega sodišča, ki ni temeljilo na upnikovih kvalificiranih listinah.
Ker v pritožbi, ki jo je stranski intervenient vložil v pritožbenem roku, pritožbeni stroški niso bili specificirano priglašeni, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o teh stroških ni utemeljen.
popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
V predloženi izjavi dolžnice je na drugi strani pod podatki o materialnem stanju fizične osebe pod točko 2. tudi soglasje, da sodišče z namenom preverjanja podatkov po uradni dolžnosti pridobi njene podatke, ki so davčna tajnost. Soglasje je ponovljeno na četrti strani izjave pod točko 3. nad datumom in podpisom dolžnice. Izjavo o premoženjskem stanju je potrebno obravnavati kot celoto, ne glede na to v kakšni obliki je dana. Je zgolj vloga stranke.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - solastniški delež na nepremičnini - neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za oprostitev plačila sodne takse se upošteva vse njegovo premoženje in tudi solastniški deleži pri nepremičninah, katerih solastnik je predlagatelj taksne oprostitve.
Treba je šteti, da stranka postopka, ki v izjavi navede neresnične oziroma nepopolne podatke, ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.
odredba za predložitev seznama premoženja dolžnika - predlog upnika za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - trdtveno in dokazno breme
Upnik mora v predlogu za izdajo odredbe o predložitvi seznama premoženja navesti dovolj konkretizirana dejstva, iz katerih je mogoče ugotoviti, da z do sedaj predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti poplačan. Kadar upnik navede, da je bilo v zadevi tekom izvršilnega postopka ugotovljeno, da izvršba s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ni bila uspešna in to jasno izhaja že iz podatkov spisa, tem pogojem upnik zadosti.
ugovor zoper taksni plačilni nalog - prepoved reformatio in peius
Načelo prepovedi poslabšanja položaja pritožnika je po presoji pritožbenega sodišča potrebno ob smiselni uporabi določbe 359. člena ZPP (na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1) uporabiti tudi pri presoji ugovora taksnega zavezanca o napačni odmeri sodne takse.
izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov načelo stroge formalne legalitete - dolžnikova zamuda - zakonske zamudne obresti
Ne glede na to, da je po materialnem pravu dolžan dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, plačati poleg glavnice tudi zamudne obresti in so torej te res objektivna posledica zamude, s čimer upnik utemeljuje svojo pritožbo, upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti, če za kaj takšnega nima podlage v izvršilnem naslovu.
ZGD člen 515, 515/3. ZSReg člen 31, 34, 34/1, 34/1-4. Uredba o spremembah Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2015) člen 5, 5/1, 48.
odstopna izjava poslovodje - formalni pogoji za dovolitev vpisa - predlog za vpis spremembe zastopnikov - pravna praznina
Glede na to, da Uredba izrecno ne ureja odstopa direktorja, predlagatelj utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje a contrario uporabiti pravila o vpisih tudi za izbris. To pomeni zapolnitev pravne praznine z zrcalnim odločanjem kot v primeru vpisa poslovodje.
Ker lahko poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije, za pretrganje razmerja z družbo ni potrebno še delovanje skupščine.
pristojnost in sestava sodišča - stvarna pristojnost sodišča - pravila postopka v gospodarskih sporih - gospodarski subjekt - samostojni podjetnik - opravljanje podjetniške dejavnosti - najemna pogodba - pridobitna dejavnost
V obravnavani zadevi je odločilno, ali je terjatev tožeče stranke (gospodarske družbe) do toženca nastala v zvezi z opravljanjem toženčeve podjetniške dejavnosti, ali zaradi zadovoljevanja njegovih osebnih potreb. Ker je toženčeva terjatev nastala v sferi njegovega delovanja kot gospodarskega subjekta, je treba spor obravnavati kot gospodarski spor.
ZDDV-1 člen 63.. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (2007) člen 13.
dokazovanje z izvedencem - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - informativni dokaz z izvedencem - odškodnina - davek na dodano vrednost
Pravilno pa pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki na dosojeno odškodnino priznalo še DDV. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka davčni zavezanec, prav tako je davčni zavezanec revizijska hiša, kateri je storitev plačala. S plačilom DDV po izstavljenem računu revizijske hiše, pa tožeča stranka ni bila prikrajšana, saj si je slednjega v skladu s 63. členom Zakona o davku na dodatno vrednost - v nadaljevanju ZDDV-1) odbila in s plačilom slednjega ni oškodovana (načelo nevtralnosti davka), saj je DDV davek, ki pripada državi, ne pa davčnemu zavezancu ali davčnemu plačniku. Nenazadnje pa se od odškodnin davek na dodano vrednost ne obračunava (13. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost). Za navedeni znesek (22% DDV) je sodišče druge stopnje tudi spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (5. alineja 358. člena ZPP) in posledično tudi odločitev o stroških postopka, kot sledi v nadaljevanju.
pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov
Vendar pa se je ta nedenarna terjatev na dan začetka stečaja po sili zakona pretvorila v denarno terjatev po tržni vrednosti blaga ob začetku stečaja (253. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Ta terjatev v višini 757.951,04 EUR pa je po svoji vsebini ista denarna terjatev, ki bi nastala s tem, da bi tožeča stranka (ker tožena stranka v spornem obdobju 430.654 kg mesa ohlajenih svinjskih polovic ni zmogla izročiti, kar med strankama ni bilo sporno dejstvo) na račun tožene stranke izdala račun za njeno plačilo.
Storilčevi zagovorniki pritožbi ne prilagajo dokazil za navedbe, da je storilec zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 1415/2016 z dne 29. 12. 2017 vložil napoved pritožbe. Pritožbeno sodišče pa po vpogledu v navedeni spis okrajnega sodišča ugotavlja, da storilec po osebnem prejemu prepisa izreka sodbe ni vložil napovedi pritožbe in je na sodbi klavzula pravnomočnosti, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje v sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je sodba postala pravnomočna.
Tudi te navedbe so po oceni sodišča druge stopnje preohlapne, da bi bilo moč nanje konkretneje odgovoriti. Sodišče druge stopnje namreč sodbo preizkuša v okviru pritožbenih navedb in mora zato pritožnik točno navesti s katerimi odločitvami sodišča se ne strinja in iz katerih razlogov. Pritožbeno sodišče ne more samo ugibati, kaj ima pritožba v mislih, ko navaja določeno trditev, če tega jasno in razumno ne pove.
Tožnica je kot razlog za razvezo pogodbe z vnukinjo navedla dejstvo, da se je ta preselila v G. in pogodbe ni mogla več izvrševati. Tožnica pa je sama trdila, da je bil njun pogodbeni namen (torej njen in njenega moža), da ju prevzemnica oskrbi do smrti, v zameno pa ji izročita hišo. Tožničine trditve o teh dejstvih so po presoji pritožbenega sodišča pravno upoštevne pri presoji ali je bil J. Š. ob sklepanju, oziroma podpisu sporne pogodbe, sposoben razumeti njen pomen in posledice, zato sprejema kot utemeljene pritožbene trditve o preuranjenem zaključku sodišča prve stopnje, da je v času sklenitve sporne pogodbe bil J. Š. z veliko verjetnostjo nesposoben razumeti pomen sklenitve pogodbe in njene posledice.
Sodišče prve stopnje pa pri dokazni oceni izpovedb zaslišanih prič tudi ni dovolj upoštevalo dejstva, da notarja zaradi javnega pomena njegove funkcije in narave njegovega dela ni mogoče glede usposobljenosti prepoznati zmožnost pogodbenih strank razumeti pomen in posledice sklenjenega pravnega posla enačiti z drugimi osebami, ki so tudi laiki s področja medicine - psihiatrije (sosedi).
Lastnik nepremičnin uživa varstvo zaradi čezmernih vplivov, ki na njegovo nepremičnino učinkujejo s tujih nepremičnin. Varstvo mu nudijo stvarnopravni predpisi in ne pravila upravnega prava. Zato z zatrjevanjem, da toženec za posege v svoje nepremičnine ni imel ustreznih upravnih dovoljenj, v tej pravdi ne more uspeti. Dokazati bi moral, da so imisije, ki izvirajo iz nepremičnine toženca, prekomerne in da je zaradi njih tožniku nastala škoda.
Tožnik ni uspel dokazati, da bi toženčevo ravnanje povzročalo hrup, smrad ali skažen izgled okolice preko krajevno običajnih meja. Kmetijska dejavnost v vaškem oziroma podeželskem okolju je krajevno običajna, kar pomeni, da je imisije v takem okolju treba trpeti, četudi so morda lahko moteče. Ker prekomernost zatrjevanih imisij v obravnavanem primeru ni bila ugotovljena, sta pravilno zavrnjena tako zahtevek za negatorno kot za odškodninsko varstvo.
dokazi in dokazovanje - prekluzija dejstev in dokazov - uporaba in razlaga pogodbenih določil - zavarovalna pogodba - subrogacija
Iz vsebine tega zapisnika tudi po oceni pritožbenega sodišča ne izhaja nič drugega kot to, da so se stranke dogovorile za poravnavo škode (v višini 144.397,00 EUR brez DDV), ki je nastala na agregatu A3. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da škoda, ki je nastala na agregatu A2 (ki je predmet konkretnega tožbenega zahtevka), sploh ni bila predmet omenjenega poravnalnega dogovora. Jasna in nedvoumna pogodbena določila se namreč uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).
ZIZ člen 24, 34, 35, 35/4, 38, 38/5. ZPP člen 319, 319/2.
kumulacija izvršilnih sredstev - enoten postopek - krajevna pristojnost za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine - pravnomočno razsojena stvar - vstop novega upnika - izjava o vstopu - potrebnost stroškov
Če gre za kumulacijo izvršilnih sredstev, je zadevo treba obravnavati kot en postopek, ki se vodi med istimi strankami pri dveh sodiščih zaradi izterjave iste terjatve z različnimi izvršilnimi sredstvi.
Upnik je sicer imel pravico seznaniti se z nasprotovanjem dolžnikov o predlogu za vstop novega upnika in se o tem tudi izjaviti, kar pa ne pomeni, da je avtomatično upravičen tudi do povrnitve stroškov, ki mu s tem nastanejo.