Pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo do sprejetja akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture spremenjen status zemljišča.
ZPP člen 139, 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1. ZTLR člen 58, 58/3.
fikcija vročitve - ugodilna zamudna sodba - sklepčnost zahtevka - uradno prijavljeno stalno prebivališče - dejansko prebivališče toženca - priposestvovanje stvarne služnosti poti
Fikcija vročitve se veže na naslov dejanskega prebivališča, ki ni nujno isti kot je formalno prijavljeno prebivališče.
Glede na to, da je fikcija vročitve sprejemljiva, če naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi oziroma ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil, bodo za odločitev pomembne tako toženčeve navedbe, da ima dejansko prebivališče v B., kot tudi tožnikove navedbe, da toženec tudi po sklenitvi najemne pogodbe brez izjeme kot svoj naslov navaja A., na katerem tudi redno prevzema pošiljke.
spor iz razmerij med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - stiki - določitev stikov z otrokom - preživnina - nasilje v družini - zanemarjanje otroka - poročilo centra za socialno delo - otrokova korist - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka
Pogoji za varen in zdrav razvoj otroka pri materi se tako drastično poslabšujejo, da mu bo to zanesljivo dolgoročno škodovalo. Mati ima slabe ekonomske razmere, je nezaposlena. Otroci so pri materi izpostavljeni prepirom, kričanju, prekomernemu pitju alkohola - predvsem njenih partnerjev, vprašljiva je tudi redna in zdrava prehrana. Mati otrok za šolsko delo ne vzpodbuja, otroci so v glavnem prepuščeni sami sebi. Do svojega obnašanja ni kritična, ko problem eskalira se iz njega reši tako, da se preseli v drugo okolje.
Za zdrav razvoj otroka je pomembno okolje, v katerem je otrok deležen ljubezni in naklonjenosti, kjer se počuti varnega in kjer so izpolnjeni potrebni materialni pogoji. Nič od tega pri dečkovi materi ni bilo zagotovljeno. V dečkovo korist pa bo, da bo mati, ob ustreznem sodelovanju dečkovega očeta, poskrbela za primerne stike z njim ter ostalimi sorojenci, kar pomeni, da dečkov oče teh stikov ne sme omejevati, tožena stranka pa mora ustvariti okoliščine, v katerih bo deček lahko imel redne stike z njo in ostalimi sorojenci.
S pomočjo centrov za socialno delo se sodišče seznani z dejanskimi okoliščinami, ki jih centri preverjajo neposredno na terenu. Takšno poročilo ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev centri za socialno delo opravljajo naloge pomožnega preiskovalnega organa. Hkrati pa imajo tudi poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00010075
ZPP člen 87, 87/3, 87/4, 97, 97/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 383a, 383a/3, 401, 401/1, 401/1-2. ZOdv člen 2, 71a.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - pooblaščenec dolžnika - pooblaščenec, ki ni odvetnik - presoja vsebine pooblastila za zastopanje - prepoved odplačnega zastopanja - nepravilno zastopanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zastopanja dolžnika po pooblaščenki, ki sicer ima opravljen pravniški državni izpit (PDI), pri zastopanju pa krši prepoved, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost opravljanja tujih poslov, sodišče prve stopnje ne bi smelo dopustiti.
Zmotne so trditve v pritožbi, da v postopku osebnega stečaja stečajni dolžnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru pooblaščenko dolžnika iz postopka obravnave ugovora proti odpustu obveznosti izključiti, dolžnika pa napotiti, da zaprosi na sodišču za brezplačno pravno pomoč.
Ker pa je dopustilo, da dolžnika zastopa pooblaščenka (ki jo dolžnik tudi naslavlja kot odvetnico), ki je kot oseba, ki nima statusa odvetnice, kršila prepoved odplačnega zastopanja dolžnika v postopku obravnave ugovora upravitelja proti odpustu obveznosti, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009824
SPZ člen 48. OZ člen 190. ZPP člen 337, 337/1. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - povečana vrednost nepremičnine - neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino tretjega - skupna vlaganja - terjatev skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - skupna terjatev iz naslova neupravičene obogatitve - skupna terjatev zakoncev - pritožbena novota - nedovoljena pritožbena novota
Skupna vlaganja zakoncev (tožnice in toženca) v nepremičnino v lasti toženke se odražajo v povečani vrednosti njene nepremičnine, zato v njuno skupno premoženje spada terjatev do premoženja toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00009730
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 245, 245/3, 246, 246/4. ZIZ člen 35, 147, 166. OZ člen 131, 190. ZPP člen 180, 180/3, 214, 214/2.
stečajni postopek nad dolžnikom - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - prenos pooblastil na upravitelja - stečajna masa - neupravičena obogatitev - prikrajšanje - kondikcija - dolžnikov dolžnik - stečajni upravitelj - ločitvena pravica - predhodna odredba - izvršilni predlog - odgovornost organizacije za plačilni promet - odškodninska odgovornost - pravna kvalifikacija spora - življenjski primer - pravilo iura novit curia - neprerekana dejstva - domneva neprerekanih dejstev - materialno procesno vodstvo
Ker je pravna prednica tožnice v stečajno maso dolžnika plačala vtoževani znesek, je na njeni strani prišlo do prikrajšanja, na strani toženca, ki je znesek prejel po začetku stečaja nad dolžnikom, pa je prišlo do obogatitve. Ker sta prikrajšanje tožnice na eni in obogatitev toženca na drugi strani v vzročni zvezi, je kondikcijski zahtevek utemeljen. Stečajna upraviteljica bi sicer lahko izbrala tudi drugo pot in znesek, za katerega je bila prikrajšana stečajna masa, zahtevala neposredno od toženca, vendar pa se ena in druga možnost ne izključujeta.
razmerja med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - varstvo in vzgoja otroka - stiki - določitev stikov - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - primerjava neto dohodkov obeh staršev
Obseg potreb preživninskega upravičenca, ki jih sodišče upošteva je odvisen od višine sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje in obratno. Očetov mesečni dohodek znaša 665,00 EUR, v nasprotju z materjo, ki prejema izredno visok mesečni dohodek v višini 4.900,00 EUR. Tako oče kot mati živita v svojem stanovanju. Oče je lastnik še dveh stanovanj, za kateri plačuje kredit in ju oddaja ter ju namerava v prihodnje prodati. Ugotovitve sodišča prve stopnje utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da je očetovo premoženjsko stanje solidno, v primerjavi z materinim, ki je tako zelo dobro, da po njeni lastni izpovedbi ne dela kompromisov pri stroških (ne pri nakitu, ne pri avtomobilu) in da niti ne ve, kakšne dohodke pravzaprav ima.
Ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti obeh staršev, ob dejstvu, da mati poleg A. A. preživlja še enega otroka, ob izredno visokem neto dohodku, s katerim mesečno razpolaga in glede na to, da mladoletni A. A. preživi veliko časa s svojim očetom, da v času izvajanja stikov ni vsa skrb v celoti na njegovi materi, je pravilna odločitev sodišča, ki je breme preživnine razporedilo tako, da je mati dolžna pokriti 60 % priznanih potreb, oče pa 40 %.
Navidezna (simulirana pogodba) sodi v kategorijo poslov, pri katerih volja ni resnična. Pogodbeni stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji videz, na primer pisni zapis, sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sporazum o ugotovitvi in določitvi skupnega premoženja zakoncev navidezen in ničen. Dejanski namen sklenitve tega sporazuma je predstavljal poskus oškodovanja tožnice (upnice), ki že od leta 2011 zoper toženca vodi postopek davčne izvršbe, kar je bilo obema toženima strankama tudi znano.
utemeljenost začasne odredbe - povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode dolžniku zaradi neutemeljene začasne odredbe - opravičba začasne odredbe - pravnomočna obtožnica - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana
Če sodišče izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali že izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči. Iz tega izhaja, da je za opravičitev začasne odredbe potrebna oz. zadostuje že vložitev tožbe in ne končni uspeh v glavnem postopku. Pravilno je zato sklepanje sodišča prve stopnje, da to smiselno pomeni, da mora za opravičitev začasne odredbe, izdane v predkazenskem ali kazenskem postopku, zadostovati že vložitev obtožnice (pravnomočna obtožnica) in ne šele obsodilna sodba. V tem primeru je postala obtožnica pravnomočna (enkrat je bila tudi že izdana nepravnomočna obsodilna sodba), zato ni res, da toženka začasne odredbe ni opravičila.
najemodajalec - prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor - odpoved najemnega razmerja za poslovni prostor - dokazi in izvajanje dokazov - načelo ekonomičnosti postopka
Pravilnik določa razmerje med lastnikom in upraviteljem, v ničemer pa ne posega v najemno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Pogodbeni stranki zavezuje najemna pogodba, na katero Pravilnik nima nobenega vpliva; upravitelj pa niti z Aneksom št. 4 niti s Pravilnikom ni pridobila statusa najemodajalca.
postopek osebnega stečaja - izpraznitev stanovanja - rok za izpraznitev - zakonski rok - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - nepodaljšljivi rok
Sodišče mora izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer to stori že ob izdaji prvega sklepa o prodaji.
Leto in pol (od začetka postopka osebnega stečaja) je po oceni višjega sodišča več kot dovolj časa za pripravo otrok na selitev. Rok za izpraznitev pa je tudi zakonsko določen, kar pomeni, da sodišče ne more določiti nekega drugega, daljšega roka za izpraznitev.
odlog izvršbe - pristop upnikov k že začeti izvršbi - nedovoljena pritožba - predlog za nadaljevanje izvršbe - soglasje vseh upnikov
Nov upnik, ki v času odloga pristopi nepremičninski izvršbi, ima možnost, da predlaga nadaljevanje izvršbe še pred potekom časa, za katerega je bila izvršba odložena (drugi odstavek 75. člena ZIZ). Že okoliščina, da pristopi v času odloga nepremičninski izvršbi nov upnik, ki odlogu nasprotuje, pomeni prenehanje podlage oziroma razlogov za odlog, ki so ga predlagali prvotni upniki.
Izjava priče, pridobljena v skladu s 148. členom ZKP, se sme med ostalim uporabiti tudi za oceno verodostojnosti izjave, ki jo da priča na kasnejšem zaslišanju pred sodiščem. Izjava z dne 22. 7. 2015, podana policistom po drugem odstavku 148. člena ZKP, je bila tudi v predmetnem primeru priči le predočena zaradi ocenjevanja verodostojnosti njegove izpovedbe na glavni obravnavi, nikakor pa ni mogoče trditi, da na njej temelji izpodbijana obsodilna sodba, kot to zmotno zatrjuje pritožnik.
kazen zapora - kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe - vikend zapor - alternativni način izvršitve kazni zapora
Predlogu za vse v 86. členu KZ-1 opredeljene načine alternativnega prestajanja kazni zapora je mogoče ugoditi le v primeru, če je obsojencu izrečena kazen zapora in če ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Glede na to, da je bila obsojencu izrečena kazen zapora za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 172. člena KZ-1, ni izpolnjen navedeni formalni (objektivni) zakonski pogoj in so zato razlogi napadenega sklepa, navedeni v točkah 7 in 8 obrazložitve sklepa, pravilni in povsem razumljivi.
Po določbi prvega odstavka 6. člena KZ-1 se kazenski zakon ne uporabi za dejanja oseb, katerih kazenska odgovornost je izključena zaradi imunitete po določbah ustave ali pravilih mednarodnega prava. Imuniteto sodnikov kot eno izmed prvin neodvisnosti sodnikov, ki izhajajo iz 125. člena Ustave RS, zagotavljajo določbe 134. člena Ustave RS. Prvi odstavek tega ustavnega določila zajema materialno imuniteto oziroma indemniteto sodnikov in vsebuje prepoved, da nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču.
Prav za takšno odločanje z izražanjem mnenja in glasovanjem pa je šlo v obravnavani kazenski zadevi, ko je senat višjega sodišča v sestavi obdolženih višjih sodnikov odločal o tem, ali je pritožba oškodovanca kot tožilca zoper sklep Okrajnega sodišča v Postojni z dne 10. 11. 2015, opr. št. I K 20254/2015, utemeljena ali ne, pri čemer je seveda moralo presoditi, ali je bil oškodovanec kot tožilec pri nadaljevanju kazenskega pregona prekludiran.
pravnomočnost sklepa o ugovoru - sklep o dopolnitvi tožbe - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - dolžnost plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Trditve, da naj bi bil ugovor zoper sklep o izvršbi prepozen, bi morala tožeča stranka uveljavljati najkasneje s pritožbo zoper sklep izvršilnega sodišča z dne 10. 7. 2017, sedaj pa tega ne more uveljavljati več. Ne Okrožno sodišče v Ljubljani ne višje sodišče tega sklepa na noben način ne moreta spremeniti, pravnomočnost pa je posledica ravnanj strank, ki se zoper sklep o ugovoru nista pritožili.
Sklep o dopolnitvi tožbe je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo ugovor tožeče stranke v tem delu.
Iz spisa izhaja, da je bil ugovor vložen, po pravnomočnosti sklepa o ugovoru pa je zadevo začelo obravnavati Okrožno sodišče v Ljubljani. S tem se je tudi vzpostavila dolžnost tožeče stranke, da doplača sodno takso za tožbo – taksa za redni postopek.
Sodišče prve stopnje v točki 15 obrazložitve napadene sodbe sicer ugotavlja in razlaga, da sta oba obdolženca odločilno prispevala k storitvi obeh očitanih jima kaznivih dejanj, pri čemer je bila tako zavest, kakor tudi volja vsakega od njiju usmerjena k izvršitvi celotnega vsakega posameznega kaznivega dejanja, za katerega se je vsak od njiju hote odločil, kar vse pomeni, da ju je potrebno obravnavati kot sostorilca, vendar navedenega ne podkrepi s konkretnimi dejstvi, ki bi potrjevala pravilnost zatrjevanih zaključkov prvostopnega sodišča o obstoju sostorilstva obeh obdolžencev pri obeh kaznivih dejanjih.
Sodišče prve stopnje je dolžno ugotoviti, kateri od obdolžencev in s čim je izpolnil zakonske zanke očitanega mu kaznivega dejanja in o tem v sodbi navesti jasne razloge, kar pa glede kaznivega dejanja iz točke II izreka prvostopne sodbe ni primer.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23, 23/2. ZKP člen 35, 35/1.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost sojenja
Po ustaljeni sodni praksi nezakonitosti, ki jih v postopku s pravnimi sredstvi zatrjujejo stranke, same po sebi ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. So namreč predmet reševanja in odločanja v okviru rednih in izrednih pritožbenih sredstev, v okviru odločanja o prenosu krajevne pristojnosti pa o njih ni mogoče presojati.
Okoliščina, da je predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu podala predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper zagovornika, ob dejstvu, da navedena kot sodnica o zadevi v nadaljevanju postopka ne bo odločala, tudi ni razlog, ki bi narekoval prenos krajevne pristojnosti po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP.
spor majhne vrednosti - stečajni postopek - izpodbojna pravna dejanja - razveljavitev učinkov pogodbe o asignaciji - plačilo DDV - nujna plačila - subjektivni pogoj izpodbojnosti
Zgolj zaradi tega, ker se je dolg tožeče stranke do tožene stranke (ki je bil poravnan z izpodbijanimi asignacijami) nanašal na plačilo DDV, ne moremo reči, da učinkov plačil, izvedenih na podlagi spornih asignacij, ni dovoljeno razveljaviti oziroma da asignacije z dne 12. 4., 14. 4. in 21. 3. 2016 niso izpodbojne. Pravnega dejanja stečajnega dolžnika, ki je predmet presoje v tem postopku, namreč ni mogoče subsumirati pod določbo 273. člena ZFPPIPP. Ni mogoče reči, da gre za nujno plačilo v smislu drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP (pri čemer je potrebno poudariti, da tudi plačila, ki jih kot nujna za redno poslovanje družbe po nastopu insolventnosti opredeljuje 34. člen ZFPPIPP, samo zato še niso neizpodbojna).
statusna sprememba družbe - pripojitev zavarovalne družbe - čezmejna združitev družb - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - pogodba o zavarovanju vozil - neplačevanje obrokov - plačilo dolga
Do statusne spremembe oziroma univerzalnega pravnega nasledstva je prišlo že pred začetkom pravde. Ker ima pogodba učinke tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, je tožena stranka dolžna poravnati dolg tožeči stranki na podlagi dveh pogodb, ki ju je sklenila s pravno prednico tožeče stranke, saj ni plačala vseh obrokov po pogodbah.