Vsebino in obseg pravdnega postopka – ugotavljanja pravno relevantnih, pa spornih dejstev in postopka dokazovanja le-teh, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka determinira tožena stranka z odgovorom na tožbo, ki pa je v obravnavanem primeru izostal.
Čim se tožena stranka ni opredelila do trditev tožeče stranke, da njeni objavljeni članki niso izpolnjevali v njeni prijavi na razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev določenih kriterijev, ne le informativnega, pač pa tudi raziskovalnega novinarstva, je torej soglašala z navedenimi trditvami.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina nadomestila – metoda izračuna – tržna najemnina
ZDen konkretno ne določa meril za določanje odškodnine, zato mora primerno odmeno zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine določiti sodišče po metodi, ki se mu zdi primerna. Merila za to je oblikovala sodna praksa, in sicer je treba upoštevati zakupnino, ki bi jo ob normalnem teku stvari tožeča stranka lahko iztržila (t. j. tržno najemnino).
ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni situacije, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP, v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.
Ker v konkretnem primeru do umika predloga ni prišlo zato, ker bi se razmerje, ki je bilo predmet postopka uredilo, ampak zato, ker predlagateljica ni plačala odrejenega predujma, je nasprotnim udeležencem zato dolžna povrniti stroške, ki so jih v postopku imeli.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, zato je z njo vročitev dokazana. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
vrednost spornega predmeta - vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije – pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Korekturna dolžnost sodišča glede tožnikove navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi, pride v poštev le v primeru, če zaradi previsoko ali prenizko navedene vrednosti spornega predmeta s strani tožeče stranke, nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, izpodbija ga lahko le tista stranka, ki s končno odločbo ni uspela.
zadostno število izvodov tožbe – nepopolna tožba – zavrženje tožbe
Tožnik je dolžan vložiti tožbo s prilogami v zadostnem številu izvodov. Če tega ne stori niti v postavljenem roku po sklepu sodišča, čeprav je opozorjen na posledice neupoštevanja tega sklepa, se tožba kot nepopolna zavrže. Sodišče ni dolžno kopirati vlog in prilog stranke zaradi vročanja nasprotni stranki
ZPP člen 116, 337, 337/2. ZD člen 163, 165, 205, 205/3.
vrnitev v prejšnje stanje – predpostavke vrnitve v prejšnje stanje – izguba pravice opraviti pravno dejanje – uveljavljanje nujnega dednega deleža v pritožbi
Ker pritožnik zaradi izostanka z zapuščinske obravnave ni zamudil pravice do uveljavljanja nujnega deleža, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje že iz tega razloga neutemeljen.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Po ustaljeni sodni praksi se odškodnina za strah prisodi le tedaj, če je bil tako intenziven, da je porušil oškodovančevo duševno ravnovesje, ali če je trajal dalj časa.
predlog za nadaljevanje izvršbe – taksna obveznost – sodna taksa – več predmetov izvršbe – nadaljevanje izvršbe – nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – taksna tarifa
Upnik je predlagal nadaljevanje izvršbe na več dolžnikovih nepremičnin, torej na več predmetov izvršbe, zato je potrebno pri odmeri višine sodne takse uporabiti (tudi) sodno takso po tar. št. 4015 ZST-1, ki določa, da se taksa po tar. št. 4014 ZST-1 za drugo in vsako nadaljnje navedeno sredstvo oziroma predmet izvršbe poveča za 6,00 EUR. Vsaka nadaljnja nepremičnina, za katero je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, predstavlja nadaljnji predmet izvršbe, za katerega mora predlagatelj plačati (dodatnih) 6,00 EUR.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7. SZ-1 člen 103, 193-1, 103-3, 103-5, 103/3.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – sklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami in dokazi
Toženčeva pasivnost, ki na tožbene trditve ni odgovoril, se ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Dejanske trditve tožbe so zato neizpodbojna podlaga zamudne sodbe.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – kmetija – dedovanje kmetijskih gospodarstev – nacionalizacija dela kmetije
Med dediči ni sporno, da so zemljišča, ki so predmet zapuščinskega postopka, pred podržavljanjem pripadala kmetijsko-gozdarski in gospodarski enoti – kmetiji. Del te kmetije, ki ni bil podržavljen, ni bil predmet dedovanja, saj je zaradi drugačnega prenosa premoženja (z izročilno oziroma preužitarsko pogodbo) prešel na dediča. Gre za kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila pred nacionalizacijo sestavni kmetije. Ta je, kot izhaja iz izvedenskih mnenj, ena redkih kmečkih posesti, ki ima vsa zemljišča v enem kosu. Glede na navedeno, zemljišč, ki so predmet zapuščinskega postopka, ni mogoče obravnavati ločeno od kmetijskega gospodarstva, kateremu so prvotno pripadala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072877
ZBPP člen 46. OZ člen 131, 171, 179.
stroški – brezplačna pravna pomoč – prehod terjatve na plačilo stroškov postopka na RS – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – soprispevek oškodovanca – ugovor pasivne legitimacije - procesna legitimacija - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zavarovanje gradbišča – dolžnosti lastnika zemljišča z javno potjo
V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar ali dejavnost postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki za to, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin. Odgovornost je lahko v tem primeru le krivdna in ne objektivna.
Namen procesne legitimacije je opredelitev, kdo sme nastopati kot tožnik (aktivna procesna legitimacija) in kdo kot toženec (pasivna procesna legitimacija). Za odločitev, ali je tožba dopustna v smislu te procesne predpostavke, ni potrebno, da bi tožeča stranka dokazovala tudi to, da je pravi upnik, da bi torej izkazala obstoj stvarne legitimacije in da bi dokazala, da je tožena stranka pravi dolžnik, ampak zadostuje takšno zatrjevanje.
Lastnik nepremičnine je dolažn le-to vzdrževati v stanju, ki ne ogroža drugih. Ker je dopuščal prehod preko svoje nepremičnine po sporni poti, ki je bila celo asfaltirana, je bil dolžan vsekakor poskrbeti (sam ali preko svojega pogodbenega izvajalca) za hitro sanacijo nastale poškodbe na poti, fizično zaprtje poti ali pa za pravilno zaščito začasnega gradbišča.
Ne ZPP ne ZBPP ne dajeta sodišču podlage za odločitev, da stroške, ki jih je sicer sodišče priznalo tožeči stranki, tožena stranka plača na račun Okrožnega sodišča. V pravdnem postopku sta namreč stranki le tožeča in tožena stranka, ne pa tudi država oz. sodišče, ki je eni od strank odobrila brezplačno pravno pomoč. Pravdno sodišče v pravdnem postopku odloči le o njunih medsebojnih razmerjih, vključno tudi o pravdnih stroških.
V položaju, ko je zapis služnosti sam po sebi večpomenski, se lastnik na vpis služnosti v zemljiško knjigo pač ne more zanesti. Ker tožena stranka sama ni bila sklenitelj dogovora, ni niti mogla vedeti, na kaj so stranke sodne poravnave s samo poravnavo zares mislile. V takšnem posebnem primeru nosi lastnik zemljiške parcele breme iskanja obvestil (informacij) o tem, kaj so pogodbene stranke resnično hotele.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0071413
ZPVAS člen 8. ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 333, 363.
agrarne skupnosti – dedovanje – predmet dedovanja – dopustnost pritožbe
Predmet zapuščine so premoženjske pravice, ki so bile vrnjene. Zato je treba dedovanje izpeljati po določbi drugega odstavka 8. člena ZPVAS. Denarni znesek, v katerega se je premoženje pretvorilo kasneje, ni bil del zapuščine in to tudi ni mogel postati. Velja povsem enako, kot v običajnem zapuščinskem postopku.
SPZ člen 33, 35. ZTLR člen 78. ZPP člen 7, 212, 214, 163, 163/2, 425. ZOdvT tarifna številka 6001, 6002.
motenje posesti – varstvo pred motenjem posesti – motilno ravnanje – soposestniki – razpravno načelo – stroški postopka – stroški za zastopanje na mediacijskem srečanju
Tožeča stranka, ki zahteva varstvo pred motenjem posesti, bi morala v konkretnem primeru, če bi želela s svojim zahtevkom uspeti, dokazati, da je imel tožnik pred motenjem (so)posest, da je bila (so)posest motena, da so bili toženci tisti, ki so motili (so)posest in da je bilo njihovo ravnanje samovoljno in protipravno.
Mediacija ni del pravdnega postopka, tako da stroškov mediacije ni mogoče naložiti v povračilo stranki, ki je v pravdnem postopku izgubila.
nepopolna vloga -predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov – zavrženje vloge
Predlog predlagateljice za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov ne vsebuje vseh sestavin po 21. členu ZNP, prav tako pa predlogu ni predložen sporazum o varstvu in vzgoji otroka, o stikih in o preživnini v pomenu 105. člena, 106. a člena ter 130. člena ZZZDR. Ker je sodišče prve stopnje predlagateljico tudi opozorilo na posledice, če v postavljenem roku predloga ne bo popravila in dopolnila, je njegova odločitev o zavrženju vloge pravilna.
odgovornost države zaradi nezakonitega ravnanja državnega organa – protipravno ravnanje sodišča – nepopolna tožba – poziv na popravo tožbe
V nadaljevanju postopka naj bi sodišča tožniku s svojim protipravnim ravnanjem onemogočila, da bi dosegel povračilo navedenega zneska in ga tako oškodovala. Ob tem se je tožnik skliceval na toženkino objektivno odškodninsko odgovornost. Dejstveni substrat, ki ga je mogoče razbrati iz tožnikovega trditvenega gradiva, vendarle omogoča obravnavanje tega tožnikovega zahtevka. Za zavrženje tožbe, češ da tožnik ni navedel vseh elementov odškodninske odgovornosti, zato ni bilo podlage.